Vzame novi pripadnik človeške vrste v roke iPad in najprej se ozre, ali ga kdo opazuje. In če zazna pripadnika nižje vrste, ki ga poželjivo opazuje, začne s svojim iPadom kriliti po zraku, da bo ja še opaznejši. »Ej stari, jaz ga imam, kaj pa ti?« Temu primerne so tudi reklame, ki poveličujejo tehnologije, predvsem Applove. Predstavljajte si ameriški ranč, na katerem umazani ilegalni mehiški priseljenec, zagorel in neobrit, sedi v sedlu in pazi na govedo. Na prvi pogled enak lik, kot so bili kavboji mehiškega rodu pred stotimi leti. Bližnji posnetek. Grdobec ima prek ramena pas za strelivo, a namesto krogel je tam cela vrsta iPhonov. In pravi. »Poleg goveda imam najraje … šport. Zato ga gledam na svojem telefonu. Ko pa je res kaj pomembnega, vzamem težko orožje.« In v tem trenutku seže za hrbet. Človek bi pričakoval, da bo potegnil »pumparico«, a potegne … ja, ja, iPad. In to druge generacije. Reklama ni za Apple, temveč za eno od ameriških televizij, a je vsem jasno, kdo ima od nje največ koristi.

Hiter preskok naprej. Hodim po Las Vegasu in se spet čudim, kako nekateri padajo na ta Disneyland za odrasle. V iStoru gneča, iPad je že davno razprodan. Če ga hočeš imeti, se postavi v vrsto ob petih zjutraj. Niti malo morgen! Mi na misel ne pride. Drugi kupci pa evforično: »Je pa res tale napravica dobra, če tako hitro gre.« Ekonomska teorija, da mora podjetje, ki na trg spravi nov izdelek, z njim trg preplaviti, ne drži. Vsaj za Apple ne. Malce spominja na Hofer. Akcijska ponudba, računalnik za 100 evrov. Jih je le pet, a tega seveda ne povedo. Tudi v iStore je naslednjega dne prišlo le par iPadov, zato so ga dobili res le tisti, ki so se postavili v vrsto sredi noči. Sumim, da Apple to dela namenoma. Pomanjkanje ponudbe in hkrati evforija silita v nakup tudi ljudi, ki ga morda v normalnih razmerah ne bi kupili.

Mi pa ni jasno, kako to, da vse raziskave kažejo, da je v Ameriki Android začel prehitevati Apple. Res? Kje pa? Pa saj sem bil skoraj edini v Las Vegasu in na tamkajšnji konferenci, ki sem si upal na svetlo dneva potegniti tako telefon kot tudi tablico, v kateri je tekel Android. Še ena anekdota. Sedim na tleh in berem pošto, ko se mimo mene na električnem vozičku pripelje malce preobilen domorodec. Me pogleda in vpraša, kaj imam v rokah, katero tablico. Človek še ni videl GalaxyTaba. Očitno misli, da ima tablice le Apple. Ko mu povem, kaj imam, se zadere nekomu malce bolj oddaljenemu, v slogu: »Ej stari, glej, ta ima pa Galaxy.« Onega drugega pa to ne gane. Briga ga. Za Američane, ki se med vsemi najraje kitijo z gadgeti, obstaja le Apple.

Moj mikro, maj 2011 | Marjan Kodelja |