Tako imenovani Printrbot (http://printrbot.com/) je na voljo v obliki kompleta za samosestavljanje, ki pa se razlikuje od drugih podobnih kompletov, saj je tiskalnik enostaven za sestaviti. Po prepričanju »izumitelja« ga lahko tako rekoč vsak sestavi v petih urah, saj ni treba ničesar spajkati, ker so elektronska vezja že izdelana, v kompletu ni nekaj tisoč sestavnih delov, prav tako pa pred začetkom dela ne bo slabe volje zaradi težav pri finih nastavitvah in kalibraciji tiskalnika. Inovator priznava, da ni izumljal tople vode, temveč je pregledal vse prostokodne projekte 3D-tiskalnikov, iz njih potegnil najboljše, nato pa oblikoval komplet, s katerim želi prodreti v vsak dom, predvsem pa v vsako šolo.

Na voljo so trije modeli. Izvirni »printrbot« z zmogljivostjo izdelave predmeta prostornine 3,5 litra (3539 kubičnih centimetrov) in enako zmogljiv model »printrbot LC«. Razlika med njima je v tem, da so pri prvem nekateri sestavni deli plastični – izdelajo jih taisti že narejeni 3D-tiskalniki –, pri drugem pa iz brezovega lesa. Tretji model »printrbot Plus«, prav tako izdelan iz lesa, je večji, saj lahko izdela predmet dvakrat večje prostornine. Tiskalnik gradi predmet iz plastike, ki je iste vrste kot plastika, ki jo podjetje Lego uporablja za svoje kocke. Vsi, ki ste se kdaj igrali z legokockami, veste, da so izdelane iz kakovostne plastike, kar pomeni, da so tudi predmeti, izdelani s tem tiskalnikom, enako vzdržljivi. Postopek tiskanja – še enkrat povejmo, da tiskalnik predmet gradi tako, da nanaša tanke plasti stopljene plastike drugo na drugo – lahko traja nekaj minut ali nekaj ur, odvisno od velikosti predmeta in ravni podrobnosti na njem.

Plastika tipa ABS in PLA je v obliki motke niti debeline tri milimetre (na voljo bo tudi nit debeline 1,75 milimetra), trudijo pa si tudi nadgraditi »tiskalnik« in ga prilagoditi uporabi drugih vrst plastike, kot je na primer reciklirana plastika, v drugačnem stanju (na primer granulat). Predmet, izdelan iz plastike ABS, lahko brusimo in gladimo, tudi s previdno uporabo acetona (ker da topi plastiko, je treba paziti, da ga ne nanesemo preveč), kar da predmetu sijaj. Ker nekaterih predmetov zaradi oblike ni mogoče izdelati v enem kosu, temveč v več kosih, lahko te z acetonom zlepimo skupaj.

Tiskalnik je relativno preproste konstrukcije in ni videti kot nekaj, kar bi z veseljem imeli v dnevni sobi. Prej v delavnici v kleti. Mehanizem nad tiskalno glavo mu podaja plastične niti. Deli mehanizma so iz plastike in so narejeni s 3D-tiskalnikom. Vprašanje je, ali bo tako tudi v prihodnje, saj je ceneje pri večjih količinah te dele izdelovati v serijskem proizvodnem procesu. Pod mehanizmom je »tiskalna« glava oziroma šoba, v kateri se plastika stopi, nato pa nanese na delovno površino, nad katero »raste« predmet iz milimeter debelih plasti. Glavo v prostoru premikajo ustrezni motorji in vodila. Površina, na kateri predmet nastaja, je ogrevana, kar preprečuje, da bi se plastika prehitro ohladila. To omogoča, da se plasti dobro spojijo med seboj. Prehitro ohlajanje bi lahko tudi povzročilo upogibanje. Velikost predmeta je omejena z navpičnimi vodili (vijačnico), po kateri se sklop, na katerem je tudi tiskalna glava, počasi premika navzgor. Pri osnovnem modelu je predmet lahko visok največ dvajset centimetrov, če pa je to premalo, lahko uporabnik kupi in namesti daljša navpična vodila. Tiskalnik ima vmesnik USB in elektroniko, da lahko njegovo delo nadzira različna brezplačna programska oprema. Priklop je tipa priključi in uporabljaj (plug & play).

Moj mikro, Junij 2012 | Jan Kosmač |