Prva misel je, da so zasloni pregladki, da bi se na njih lahko razmnoževali mikroorganizmi. Malce logike pa kaže, da morebiti ni tako. Vsak od nas se je že razburjal nad tanko mastno prevleko, ki se prej ali pozneje pojavi na vsaki napravi z na dotik občutljivim zaslonom. Potne roke oziroma bolje rečeno prsti puščajo sledi. Kjer sta »mast« in vlaga, so tudi mikroorganizmi, je za časnik The Wall Street Journal dejal Michael Schmidt, profesor medicine na Univerzi Južna Karolina. Ko to združite s »toplim« zaslonom, ki ga greje segrevanje elektronike telefona, ter bližino telefona ustom, ušesom in nosu med telefoniranjem, je to lahko resna grožnja zdravju. Pri časniku so šli še korak dlje in v laboratorij poslali osem naključno izbranih telefonov, kjer so ugotovili, da smo packi. Na zaslonih niso našli »nevarnih« bakterij, kot so E.coli ali stafilokoki, so pa našli izjemno veliko koliformnih bakterij. Na testiranih telefonih jih je bilo med 2700 in 4200 enot, v pitni vodi pa jih sme biti veliko manj. Koliformne bakterije so skupina bakterij, ki jih lahko najdemo v blatu ljudi in živali, še pogosteje pa v prehransko bogatem okolju v naravi. So kazalec obilice prehranskih snovi v vodi, ki je posledica neustrezne priprave vode, onesnaženja po pripravi vode, poškodovanosti ali napak v omrežju ali na zajetju. Večina teh bakterij za zdravje ni nevarnih, lahko pa so med njimi tudi take.

Umazanija na zaslonu je dober razlog, da tega redno čistimo, če vas k temu ne prisilijo že packe potu na njem. Vendar kako čistiti, saj so razlike med tistim, kar predlagajo, če ne že zapovedujejo proizvajalec in medicinska stroka. Celo izdelki, ki jih oglašujejo v ta namen, lahko poškodujejo premaz zaslona in (ali) pa v celoti (100-odstotno) ne odstranijo mikroorganizmov. Čistimo pa različno oziroma najprej pomislimo, da je zaslon iz stekla, torej ga lahko čistimo enako kot okenske šipe. Z vodo, čistilom za okna in krpo. To sicer gre, čiščenje z vodo ne pomeni, da telefon postavimo pod pipo in ga speremo, vse dokler ne uporabljamo pregrobe krpice. Ta lahko naredi raze na površini zaslona, ki ni nujno v vseh primerih iz stekla. Posežete lahko tudi po za to namenjenih krpicah za čiščenje elektronskih naprav, vendar v nobenem od opisanih načinov se mikroorganizmov ne boste popolnoma znebili. Še najmanj le z vodo. Učinkovito je le čiščenje z alkoholom oziroma s preparati za razkuževanje.

Čiščenje zaslona mobilne naprave je težavno zaradi skrivnostnosti, saj proizvajalci nočejo razkriti, s kakšnim premazom je prevlečena površina zaslona. Tako ne moremo vedeti, ali bo alkohol oziroma izbrano čistilno sredstvo morda poškodoval premaz – toliko bolj, če se boste odločili in zaslon redno čistili. Apple v svojih navodilih prepoveduje uporabo čistil za steklo, detergentov za pranje posode, alkohola in podobnih vsakodnevnih čistilnih sredstev. Podobnega mnenja so tudi drugi, čeprav proizvajalec stekla Gorilla Glas, ki ga ima veliko mobilnih naprav, trdi, da ga nič od tega ne bo poškodovalo. Potem pa vedi, kaj lahko uporabimo in česa ne smemo. Oziroma bodimo malce pametni. Edino, kar lahko poškoduje steklo in do česar lahko pridemo (oziroma to vsebujejo čistila), je klorovodikova kislina. Še zadnji predlog. Ker je okoli nas vse več zaslonov na dotik, vam predlagam, da začnete s seboj nositi krpice za razkuževanje. Kar nam daje večjo kakovost življenja, po drugi strani pa olajša širjenje bolezni. Kolikor se že to čudno sliši.

Moj mikro, April Maj 2013 | Marjan Kodelja