Kar izdela državna uprava, smo in do nadaljnjega bomo označevali za polizdelke. Razlog je preprost! Bodisi niso take, kot bi lahko bile glede celovitosti (popolnosti v izvedbi ciljne naloge) in povezljivosti z vsemi možnimi viri podatkov, ali pa so »obupno« uporabniško neprijazne, prenatrpane z »nepotrebnimi« pravno-formalnimi informacijami, ki le otežijo hitro in enostavno delo. Storitve, ki jih ponujajo »zasebni« ponudniki, so bolj premišljeno izdelane in omogočajo hitrejše in enostavnejše delo (so torej uporabniku prijaznejše). Večinoma nas zanimajo le tiste storitve, ki jih večina državljanov redno (in ne le občasno) potrebuje, saj imajo te zanje večjo težjo od vseh drugi. Sledi prvih pet najboljših storitev, brez katerih bi bilo življenje drugačno. Vsaj naše mnenje je tako!

PRVIH PET

1. E-bančništvo

Račune moramo plačati najmanj enkrat mesečno. Super za banke, malo manj za nas. Že pred leti so banke uvidele prednost elektronskega bančništva, zato ne čudi, da so bile prve omembe vredna podjetja, ki so vsa skoraj istočasno ponudila elektronsko storitev. Gre za zmagovalno kombinacijo, saj imajo od storitve veliko prednosti tudi uporabniki, če nič drugega, jim ni treba hoditi v banko in po možnosti tam še čakati v vrsti. Storitve postajajo čedalje celovitejše, tako da je vse manj opravil, zaradi katerih je še vedno treba stopiti v banko.
Pohvalno: Ni večjih dodatnih stroškov za uporabo storitve elektronskega bančništva v obliki mesečnih naročnin ali česa podobnega.
Kaj nas moti: Provizije pri plačevanju položnic prek spleta. Res je, so občutno nižje od onih pri bančnem okencu (mimogrede, pred časom so banke provizije povečale), a nas vseeno motijo. Banka si želi, da bi čim več komitentov uporabljalo spletne storitve, saj jim znižujejo stroške poslovanja. Ker plačujemo nadomestilo za vodenje računa, naj torej ukinejo provizije! Kakšna je realnost? Ko bi to storila le ena banka, bi sprožila učinek domin in vse druge bi bile primorane k istemu koraku. Tega pa ne storijo preprosto zato, ker na račun provizij dobijo več , kot bi bil prihranek, če bi večina komitentov poslovala elektronsko.

2. Informiran.si (www.informiran.si)

Sem ter tja ste pred nalogo, da morate izpolniti vlogo, pogodbo ali soroden dokument, pa tega preprosto ne znate. Večina potrebnih informacij, kaj potrebujete in kako dokumente izpolniti, najdete na državni spletni strani, vendar so v tako suhoparnem formalnem jeziku, da na nas prav nič ne čudi, ko govorijo, da je veliko Slovencev »funkcionalno« nepismenih.
Boljša odločitev je uporaba storitev na portalu informiran.si, kljub dejstvu, da vse njihove storitve niso brezplačne. Preverite najprej, ali je tisto, kar potrebujete, tu brezplačno, in če ni, lahko še vedno stopite na križev pot uporabe javne storitve.
Pohvalno: Vse je sila enostavno, brez nepotrebnih navlak. Lepo po vrsti v polja vpisujete zahtevane podatke, nakar sistem oblikuje dokument, ki ga natisnete in z njim počnete, čemur je namenjen ali kar želite! Ves čas imate na voljo podatek, koliko korakov je še treba izvesti do zaključka naloga. Že na začetku pa vam povedo, predvidoma koliko časa vam bo storitev vzela.
Kaj nas moti: Ni vse brezplačno!

3. Mercator.si (www.mercator.si)

Najboljši sosed (Mercator) je med vsemi spletnimi trgovinami zanimiv zato, ker ponuja blago, ki ga potrebujemo vsaj vsak teden, in ker je edini od trgovskih verig, ki to obliko spletnegaa nakupa omogoča. Učili so nas, da je prednost spletne trgovine v nižjih cenah, čeprav v tem primeru ni tako. Cene izdelkov so iste kot v trgovinah. Prednost je drugje. Ni nam treba obiskati trgovine, se sprehajati med policami in metati izdelke v voziček, pred blagajno vse zložiti na pult, nato v vrečke, jih nesti v avto in doma v stanovanja. Nakup opravite, ko imate čas, prek spletne strani, nakar vam prijazen »sosed« vse prinese na dom. Plačate po povzetju.
Pohvalno: E-trgovina je primerna za večje tedenske nakupe, ko običajno kupite več in so izdelki skupaj težji. Iskanje pravih izdelkov je dokaj mučno, saj jih je veliko, a ko jih najdete in prenesete v svoj »izbor« je vse čudovito enostavno. Nakup in potrditev nakupa opravite, verjemite, govorimo iz lastnih izkušenj, v par minutah, nato pa le počakate na dostavo. Enostavno je tudi plačevanje, še najbolj za imetnike plačilne kartice Pika.
Kaj nas moti: Na žalost veliko! Zgodi se, da izdelkov ni na zalogi spletne trgovine, pa čeprav ste jih lahko naročili. Kaj manjka, ugotovite šele, ko vam izdelke prinesejo na dom. Nekoliko manjša ovira je, če že pri naročanju vidite, da izdelka ni na zalogi. To kaže na preprosto dejstvo: Mercatorjeva spletna trgovina nima konkurence, čeprav smo izvedeli, da jo uporablja vse več kupcev, zato se tudi ne trudijo, da bi bili najboljši na trgu. Ves sistem distribucije je nekoliko neorganiziran, predvsem pa izdelki niso cenejši kot v običajni trgovini, in še vseh, ki tam so, prek spleta ni moč kupiti.

4. E-prometno dovoljenje (euprava.gov.si)

Uporabljamo ga lahko že eno leto, če vam ni treba vozila peljati na tehnični pregled. Če opravljate slednjega in če pri okencu ni vrste, vem predlagamo, da vse kar tam opravite. Storitev ima večjo vrednost za podjetja, ki so lastniki več vozil, saj ti znajo prihranek v času ovrednotiti kot denarni prihranek. Storitev je uporabna in kljub nekaterim očitnim slabostim bi si želeli, da bi država ponudila več takih.
Pohvalno: Da lahko podaljšamo prometno dovoljenje od doma, brez večjih omejitev, če zamižimo na eno oko in pozabimo pogled zavarovalnic na e-poslovanje. Še vedno je enostavnejši obisk agenta na domu. Za uporabo storitve ni treba imeti digitalnega spletnega potrdila, potrebujete le staro prometno dovoljenje.
Kaj nas moti: Da je začetek izpolnjevanja vloge za podaljšanje prometnega dovoljenja skrit med pravno-formalnimi samogovori. Poskusite sami. Pojdite na spletno stran www.gov.si nato pa »štopajte«, koliko časa ste porabili do vpisa prvega podatka v spletni formular. Škoda, da oblikovalci storitve niso pogledali portala informiran.si, kjer bi lahko videli, kaj pomeni enostavna, a še vedno dovolj informirana uporaba. Moti nas tudi, da vam na dom pošljejo novo prometno dovoljenje, kar se nam še vedno zdi preveliko zapravljanje davkoplačevalskega denarja.

5. Vida (www.durs.gov.si/)

Z davkarijo je tako: raje se z njimi ne bi pogovarjali, a je to vsake toliko nujno. Dobro je, da so na davčni upravi ponudili virtualno asistentko, tako da s svojimi (banalnimi) vprašanji ne morimo strokovno usposobljenega davčnega svetovalca in se z našim (ne)razumevanje davkov ne blamiramo v njegovih očeh.
Pohvalno: Razmeroma veliko vprašanj, na katera zna odgovoriti.
Kaj nas moti: Odgovori so večino v pravniškem jeziku, suhoparni in prav nič življenjski. Punca tudi ni usposobljena kot psihiater pomagati bolnikom, ki so se zmotili in mislijo, da gre za storitev 090 DURS. In končno: še vedno ni njenih sester na drugih področjih državne uprave.

TRI, NA KATERE KOMAJ ČAKAMO

Izbrali smo tri e-storitve, bi lahko rekli: če bodo narejene včeraj, bo prepozno. Vsi pogoji za njihovo delovanje, ali vsaj večina, so izpolnjeni zato nas čudi, da tega še nimamo. Skupna sta jim periodična uporaba in po našem mnenju velik interes uporabnikov.

E-recept in e-lekarne

Vsi potrebujemo zdravila in so primeri (bolniki s kroničnimi boleznimi, na primer), ko jih zdravnik lahko predpiše, ne da bi fizično videl bolnika. Komunikacija med njim in bolnikom je možna prek spleta ali telefona. Ko je jasno, kaj bolnik potrebuje, bi zdravnik izdal e-recept, ki bi ga sistem (prek spleta, da ne bo pomote) zapisal na bolnikovo kartico, mu ga poslal v obliki e-dokumenta ali pa bi ga poslal neposredno lekarno po bolnikovi izbiri. Možnosti je več, zato pravimo, da bi to storitev že lahko imeli. Hkrati bi pričakovali tudi celovit spletni ekvivalent lekarne, torej e-lekarno, kjer bi prek spleta tako kot v primeru običajnih spletnih trgovin, naročali, plačali in na dom dobili potrebna zdravila. Zakaj tega še ni, nam ni jasno!

E-zavarovalništvo

Zavarovalnice so, čeprav zadnje mesece nekaj migajo, tristo let za bankami. Ko so banke ponudile e-bančništvo, smo optimistično zapisali, da bomo počakali le malo časa in bodo tudi zavarovalnice stopile na isto pot. Ušteli smo se. Zavarovalnice trdijo, da so njihovi izdelki preveč kompleksni in da zato zahtevajo pogovor s stranko. Res je. Res pa je tudi, da so rutinska opravila (podaljšanje zavarovalnih polic), če ne nameravamo spremeniti pogojev, ki bi jih lahko izvedli prek spleta. Sumimo, da zavarovalnice ščitijo svoje agente, katerih delo in plačilo je, da obiskujejo zavarovalce na svojih domov. Optimisti nismo več. Še dolgo bomo čakali, da bodo e-zavarovalnice na ravni e-bank. Škoda!

E-osebni dokumenti

Država nas obvesti, če se na storitev prijavite, za kar potrebujete digitalno potrdilo, kdaj bo dokument potekel, ne omogoča pa , da bi vse potrebno za izdajo novega izvedli prek spleta. Vemo za primer, ko bi bilo to mogoče tudi v okviru zdajšnje dokaj rigorozne zakonodaje. Potni list za otroka, mlajšega od 7 let, dobi starš, ki pride na upravno enoto tudi brez otroka (pozneje je zaradi vizualnega preverjanja slike in otroka to zahtevano). Šlo bi tudi drugače. Starš bi se identificiral s svojim digitalnim spletnim potrdilom (tako kot se na upravni enoti z osebno izkaznico), fotografijo otroka bi jim poslal prek e-pošte (ali kako drugače), poravnal s kakšnim sistemom za e-plačevanje in dobil dokument po pošti (tako kot zda). A ne bi bilo enostavno. Še bolje bi bilo, ko bi oblikovali pravila varnosti, da bi prav vsi lahko postopali podobno in do dokumenta v celoti prišli prek spleta.

Marjan Kodelja