
Zadeva drži, a le do določene mere. Če imate starejši računalnik, se bo, če količino delovnega pomnilnika povečate z 1 Gb na 2 Gb, kar precej poznalo pri delu. Pri novejših računalnikih nekako velja, da je treba imeti vsaj 4 Gb delovnega pomnilnika, pri dodajanju dodatnega RAM-a pa nekih velikih izboljšav, vsaj kar zadeva hitrost, ni. Naš test je pokazal, da je računalnik s procesorjem Core i7 s 4 Gb delovnega pomnilnika dosegel pri hitrostnem testu rezultat 1.11, pri 16 Gb pa 1.13, kar je zanemarljiva razlika. Količina pomnilnika se je še najbolj poznala pri testu obdelave (rendering) videa, kjer smo pri 4 Gb zabeležili rezultat 1.19, pri 16 Gb pa 1.35, kar pomeni izboljšanje za 13 odstotkov, kar je še vedno dokaj malo.
Več jeder pomeni večjo hitrost
Večina sodobnih procesorjev ima štiri jedra, nekateri pa celo šest ali osem. Ali več jeder pomeni večjo hitrost? Tu je situacija nekoliko podobna tisti pri pomnilniku, kjer velja, da pretiravanje ne bo prineslo skoraj nobene izboljšave. Tudi to trditev lahko potrdimo s testom, v katerem smo testirali štirijedrni in šestjedrni procesor i7 (2600K in 3930K). Na splošnem testu v okolju Windows so bili rezultati praktično enaki, pri kodiranju zvoka pa je bil štirijedrni procesor celo hitrejši. To pa zato, ker zagnani programi niso bili pisani za takšna večjedrna okolja. Dodatna jedra pridejo do izraza, če je program, ki ga zaganjamo, pisan večnitno, torej da podpira večjedrno delovanje. Pri obdelavi videa je bil tako šestjedrni procesor za tretjino hitrejši od štirijedrnega, na 3D-testu pa za 35 odstotkov. To pa je že vrednost, o kateri je vredno razmisliti, če se ukvarjamo s tovrstnimi projekti.
Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Miha Gradišnik