Velikost zaslona določi velikost telefona. Apple je pet generacij svojih iPhonov, če štejemo modela 3GS in 4S kot ločeni generaciji, vztrajal pri velikosti diagonale zaslona 3,5 palca (skoraj 9 centimetrov). Pri zadnjem modelu, iPhonu 5, pa ne sledi več tej tradiciji. Zaslon je sicer enako širok, vendar daljši – z diagonalo, ki meri 4 palce (10 centimetrov). Na področju telefonov s sistemom Android je že dlje časa opazna smernica, da mora biti naslednji 'top' model večji od svojega predhodnika. Absolutni kralj je Samsungov model Galaxy Note s svojim 5,3-palčnim zaslonom (13,46 centimetra). Zanj so celo skovali novo kategorijo mobilnih naprav. Skovanka se v angleščini glasi 'phablet', pomeni pa križanca, hibrida med pametnim telefonom in tabličnim računalnikom.
Androidni tabor in Apple se reševanja enakih težav ne lotevata enako. Zmogljivost telefona in tekoče delovanje vseh aplikacij in funkcij sistema Apple dosega z usklajenostjo delovanja programske in strojne opreme. Zato na primer z 'manj' zmogljivim procesorjem dosega enake ali celo boljše rezultate od tekmecev. Ta probleme rešuje na silo – z vsako leto bolj zmogljivim procesorjem oziroma vse več jedri v njem. Zmogljivejši procesorji pa zahtevajo več energije, zato mora biti baterija večja, če želijo dosegati vsaj primerne čase avtonomije. Večja baterija pomeni več prostora za večji zaslon, ki pa spet zahteva več energije. Začarani krog je tako sklenjen. Že videno. Spomnimo se le leta razvoja osebnih računalnikov tabora Wintel. Ko je Intel razvil nov boljši procesor, je Microsoft predstavil nov operacijski sistem in pisarniški paket, ki sta porabila več strojnih danosti. Rezultat je na dlani. Vzemimo na primer le pisarniški paket. Večina uporabnikov uporablja vsa leta ene in iste funkcije (možnosti na primer Worda), le da danes uporabljajo računalnike, ki so po zmogljivostih svetlobna leta od računalnikov izpred desetih let. Ni pa to edini razlog, zakaj so velikosti zaslonov pametnih telefonov zadnji dve leti podivjale.
Marsikaj slišimo, vendar nam ni jasno, kaj je res in kaj je vsiljeno mišljenje. Proizvajalci telefonov nam zagotavljajo, da so večje zaslone želeli uporabniki. Jih res kupujemo le zaradi večjega zaslona in ali jih ne bi, če bi imeli enako zmogljivost, vendar recimo za 'palec' manjši zaslon? Kakor koli že. Ponudba tabora Androida je jasna. Tehnološko najbolj izpopolnjeni modeli, zastavonoše proizvajalcev, imajo kar se da velik zaslon (nad 4,5 palca), enako zmogljivega modela z nekoliko manjšim zaslonom (recimo 3,5-palčnega) pa ni v ponudbi.
Tržne raziskave, ki kažejo, da Android po vsem svetu prehiteva Apple, kažejo tudi, da se to v veliki meri dogaja na račun telefonov z velikimi zasloni. Mimogrede, Evropa je največja trdnjava Androida. Na španskem trgu ima ta 86,8-odstotni tržni delež (iOS le 2,9 %), v Nemčiji pa na primer 75-odstotnega (iOS 13,3 %). Obstaja pa tudi povezava med velikim zaslonom in vzorcem uporabe, ki je razvidna iz gornjega diagrama. Lastniki telefona z velikim zaslonom brskajo po spletu in gledajo videoposnetke bolj pogosto kot lastniki telefonov z manjšimi zasloni. Le eden od štirih lastnikov telefona z manjšim zaslonom si nanj prenese in ogleda video v nasprotju s 65 odstotki lastnikov telefonov z večjimi zasloni.
In kdaj je telefon prevelik? Ko ga ne moremo več enostavno uporabljati le z eno roko. Ljudje pa smo različni in nimamo vsi dlani Martina Krpana. Ta bi verjetno lahko z eno roko uporabljal tudi Nota, večina ljudi pa gotovo ne. Drugi problem je prenašanje telefona. Če je prevelik, ne 'leži' najbolj udobno v žepu kavbojk. Kar ni ravno problem. Kdo pa še ima telefon v takih in drugačnih žepih. Še najboljša definicija je morda ta, da je telefon prevelik takrat, ko se mimoidoči nasmihajo, ko 'ciglo' držimo blizu ušesa. Pametni telefon, pa naj bo še tako zmogljiv, je še vedno tu zato, da z njim opravljamo telefonske pogovore. Prepričani smo, da obstaja trg tudi za zmogljive androidne telefone z zasloni med 3,5 in 4 palci.
Moj mikro November December 2012 | Marjan Kodelja
