A tu gre le za tehnično plat. Kaj pa kakšne druge? Domači uporabniki bodo na Windows 7 verjetno z veseljem planili. Sicer verjetno večinoma ob nakupu takšnega ali drugačnega novega računalnika, saj se za škatlo zaradi cene verjetno ne bodo množično odločali, pri poslovnih uporabnikih pa je malo drugače. Tam gre na eni strani za večje količine licenc, pa tudi za druge stroške vpeljave. Podjetja morajo o operacijskih sistemih razmišljati precej drugače od domačih uporabnikov. Gledati morajo širšo sliko. Predvsem gospodarsko.
Analitiki hiše IDC so objavili, da bo do konca leta 2010 po vsem svetu prodanih 177 milijonov licenc operacijskega sistema, od tega 50 milijonov v 30 državah ekonomskega območja Evropske unije. Kar v redu. Izračunali so še, da naj bi za vsak evro, ki ga bo Microsoft zaslužil z Windows 7 do konca leta 2010, partnerski ekosistem zaslužil 19,06 oziroma 18,5 evra. V objavi za javnost, ki smo jo dobili od Microsofta, se pojavljata obe številki, pri čemer ni jasno, katera velja, in sumim, da tista malo nižja pomeni Evropo. Iz objave tudi ni jasno, kako je s tem v Sloveniji in kako bo izid Windows 7 vplival na lokalni ekosistem. A katera koli številka je že prava – napoved je videti zelo dobra. Posebej v kriznem času. Sicer se ne spomnim tovrstnih napovedi, ki so bile podane ob izidu Viste, a predvidevam, da so bile precej nižje. Že to, da se jih ne spomnim, je morda znak, da se niso ravno hvalili z njimi. Ali pa sem jaz sklerozen.
Kakor koli že, te optimistične napovedi tistim, ki se odločajo, kako in kaj v informatiki v podjetjih, ne pomagajo kaj dosti. Pravzaprav jim delo celo otežujejo. Do zdaj je so bile odločitve, vsaj kar zadeva operacijski sistem, dokaj preproste. XP ostaja, Vista le, če je nujno in ne gre drugače. In zadeva, vsaj glede namizja, je delovala. Ker alternativ ni bilo, vsaj na področju Windows, je bilo dokaj jasno, kako in kaj. Zdaj pa je luštnega konec. Zdaj je (skoraj) jasno, da je prišel sistem, ki bo lahko uspešno zamenjal XP. To je sicer v redu, a kaj, ko za to ni denarja. Smo namreč v krizi! In tudi če denar v kakšni vreči je, kako prepričati vodilne, naj ga vložijo v modernizacijo informatike? Saj jim ja ne moremo reči, da je sistem, ki ga imajo zdaj, slab. Saj bodo informatika takoj obtožili, da je nesposoben, saj jim je še do včeraj težil, da je treba vlagati v obstoječ sistem, da bo deloval tako, kot je treba. Kako jim dopovedati, da sistem v bistvu deluje, le zastarel bo počasi in vedno težje se bo kosal z novimi izzivi. Ali ima informatik v času krize na svoji strani dovolj argumentov?
Informatiki in tudi vodilni v podjetjih bodo morali torej v bližnji prihodnosti sprejeti nekaj pomembnih informacijskih odločitev. Predvsem se bodo morali odločiti, kaj je v kriznem času boljše – investirati v modernizacijo, s tem izboljšati delovni proces, biti produktivnejši, varnejši in podobno ali pa pustiti konja, za katerega se ve, da bodo časi zmagovanja počasi konec, teči še nekaj časa, denar za modernizacijo pa spraviti za nekaj časa v nogavico. Če bo morda prišlo do še hujših časov. Napovedi o koncu krize so ta trenuten namreč bolj sramežljive in nihče ne more zagotoviti, da se ne bomo potunkali še globlje.
Strinjam se, da je čas, da se na področju operacijskih sistemov zgodi kaj novega. Sam menim, da je zmeren optimizem, kar zadeva Windows 7, povsem na mestu. Tudi moji prvi vtisi o njem govorijo temu v prid. A takšnega navala, kot nekateri upajo, po mojem mnenju ne bo. Zadeva bo bolj umirjena. Vsekakor boljša od Viste, a umirjena. Ljudje namreč postajamo vedno bolj pragmatični, tudi kar zadeva informacijske tehnologije. Tudi tu ne planemo več na vsako najmanjšo novost, ampak se prepričamo, ali je tega res vredna, predvsem pa vedno bolj previdno razmislimo, ali si jo lahko privoščimo.
Moj mikro, november 2009 | Zoran Banovič
