Občutek imamo, da se zadnje čase več govori o telefonih z Androidom, kot o Applovem iPhonu 4 (iOS4). Na našem trgu, kjer slednji ni v ponudbi mobilnih operaterjev, pa je že jasno, da v kategoriji pametnih telefonov močno vodijo. Podobno je v vseh državah, kjer iPhona uradno ni, do manjšega pretresa pa je prišlo tudi v Ameriki, kjer so v prvih šestih mesecih prodali več novih Androidovih telefonov kot iPhonov. Nokia kot da je zaspala in je izgubila status »telefona«, ki si ga uporabniki najbolj želijo. Glede telefonov z operacijskim sistemom Windows Mobile 7 pa je še prezgodaj, da bi sklepali o njihovem komercialnem uspehu. Rast prodaje telefonov Android je celo večja od rasti prodaje telefonov podjetja RIM (Blackberry), ki so bili še pred leti le stvar poslovnih uporabnikov, nato pa jim je uspel veliki prodor med vse uporabnike mobilne telefonije.

Googlu je uspel veliki met šele letos, čeprav je sistem predstavil že leta 2008. V primerjavi z Applom Google ne more popolnoma nadzirati proizvajalcev telefonov, ki vanje nameščajo njegov operacijski sistem, hkrati pa ti zelo radi nanje namestijo svoje uporabniške vmesnike, ki spremenijo videz sistema, delno pa tudi nekatere njegove zmogljivosti. Zaradi tega nadgrajevanje na nove različice ni vedno možno, pa tudi ko je, je treba počakati, da to omogoči izdelovalec telefona, in ne izdelovalec sistema oziroma Google v tem primeru (če se tega procesa ne lotimo sami). Tako imamo na trgu več modelov pametnih telefonov, z različnimi operacijskimi sistemi, kar dela sive lase tudi piscem aplikacij. Posredno pa tudi uporabnikom, ki smo jezni, ko aplikacija deluje v prijateljevem telefonu, a ne tudi v našem – ali pa deluje neprimerno počasneje. Da življenje piscev aplikacij ne bi bilo preveč preprosto, so razlike med modeli še v njihovih zmogljivostih, od velikosti in ločljivosti zaslona pa do hitrosti vgrajenega procesorja. Preprostejše je pisanje aplikacij za Applov sistem iOS, kjer je vseh teh težav manj.

Večina telefonov z Androidom v nižjem cenovnem razredu je opremljena z različico sistema 1.6 (Donut), zmogljivejši, torej tudi dražji, pa z različico 2.0/2.1 (Eclair) ali so celo nadgrajeni na zadnjo različico 2.2 (Froyo). Zunaj je že nova različica 2.3 (Gingerbread), naslednje leto pa pričakujemo različica 3.0 (Honeycomb), od katere si veliko obetajo izdelovalci tabličnih računalnikov. Po našem mnenju je za preboj teh telefonov letos zaslužna tudi vgradnja 1 GHz procesorjev in dovolj velikih zaslonov, ki v kombinaciji z različico najmanj 2.0 zagotavljajo trenutno najboljši uporabniški vtis v okolju sistema Android.

Kljub poplavi operacijskih sistemov za mobilne telefone, od pomembnejših naj omenimo le še Symbian, je Google na dobri poti, da še izboljša dosežen tržni delež. Morda mu lahko načrte prekriža Microsoft, vendar je trenutno za njegov operacijski sistem premalo aplikacij, zadnje besede pa zagotovo še ni rekla Nokia. Naslednje leto bo zato na tem področju pestro.

Moj mikro, december 2010 | uredništvo |