Leta 1991 je bilo po vsem svetu le tri milijone poštnih predalov, število pa je do danes naraslo na 3,1 milijarde (vir: eMarketer). Vsako leto pošljemo 90 trilijonov poštnih sporočil. Elektronska pošta je med svojim vzponom skorajda uničila telefakse in naredila telefonski pogovor za bolj vljudnostno dejanje kot pa za nekaj, kar je nujno potrebno. Vzporedno so se kazale tudi slabosti poštnega sistema. Neželena sporočila (spam) po nekaterih podatkih predstavljajo velik del vseh poštnih sporočil. Čeprav podatki kažejo, da tudi število nezaželenih sporočil upada, je to še vedno največji problem, ki pobere uporabniku veliko časa, kljub vse bolj dovršenim filtrom. Delodajalci so že izračunali, da zaposleni dnevno porabi skoraj uro za urejanje poštnega predala (letno več kot trideset delovnih dni), kar pomeni, da v tem času ne more »služiti« denarja. Kapitalizem pač, v katerem je le to pomembno, vendar e-pošta ostaja osnovno poslovno komunikacijsko orodje. Podjetja se le počasi odločajo za alternative, kot so sistemi takojšnjega sporočanja in poslovne družbene mreže.

Najbolj se od pošte odmikajo mladi, za katere pravimo, da pošto uporabljajo le še za registracijo na spletne storitve. Sistemi IM so jim bližji, saj lahko prek njih sočasno komunicirajo z več prijatelji. Pošta je, kot vemo, tip linearne komunikacije, kjer gre za komunikacijo eden na enega ali eden na več. Nikoli pa za skupinsko komuniciranje po enem samem kanalu, kar sistemi IM dopuščajo. Zato ti nudijo bolj naraven način komunikacije. Kratka sporočila, ki so prav tako linearna komunikacija, pa so enostavnejša od pošte, da ne govorimo o boljši razpoložljivosti, saj imamo vsi, torej tudi mladi, telefone ves čas pri sebi. Integracija takojšnjega sporočanja, sporočilnega sistema, neodvisnega od nosilca, ter sporočil SMS v okolje družbenih mrež, kjer se uporabniki lahko pogovarjajo v realnem času, pa mlade še dodatno odvrača od elektronske pošte.

Družbene mreže so hkrati bolj primerne za vedno priključene mobilne naprave. Po eni od raziskav si 71 odstotkov mladih, starih med 18 in 21 let, za svojo najpomembnejšo napravo želi prenosnik ali pametni telefon. Samo pet odstotkov si jih je izbralo namizni osebni računalnik. Ta je še vedno najpomembnejša naprava, vendar za starejše generacije uporabnikov. Svet se spreminja. Osebne računalnike in pošto bodo še vedno uporabljali starejši, mladi pa bodo stavili na mobilne naprave in komunikacijo v realnem času. Tehnološki generacijski razkorak bo zato še večji in zahtevam mladih se bo moral prilagoditi izobraževalni sistem, na univerzah zahtevajo od študentov poštni naslov za vso komunikacijo z njimi, pozneje pa tudi poslovna okolja. Za ta to ne bo težko, saj bodo z veseljem izkoristila večopravilnost, ki so jo sposobne mlade generacije državljanov.

Čeprav se elektronska pošta počasi premika v digitalni ekvivalent doma za ostarele, so govorice o njeni skorajšnji smrti pretirane. So primeri, ko je potreben uradni komunikacijski kanal, kjer je elektronska pošta brez prave konkurence. Morda je ne bomo redno uporabljali, vendar kanal, kjer je vidno, da je bila pomembna informacija poslana, mora obstajati. Prav tako pošto potrebujejo družbene mreže in družbena orodja, ki prek nje svoje uporabnike obveščajo o spremembah, nadgradnjah oziroma o vseh tistih pomembnih zadevah, ki jih drugače ni mogoče posredovati. Pošta je tudi pomembno orodje za preverjanje uporabnikov, ko se ti prijavijo na novo storitev, kupujejo prek spletnih trgovin in podobno. Pošta ostaja edini »skoraj« univerzalni komunikacijski sistem, ki bo še dolgo pomemben, čeprav ga morda čez čas ne bomo uporabljali dnevno.

Moj mikro, Junij 2012 | Miha Gradišnik