V Ljubljani, ko je imel predavanje še na Institutu Jožef Štefan, nam je profesor Hiroši Išiguro povedal, da je hotel biti umetnik, študiral je računalništvo, se navdušil nad robotiko, danes pa ga zanimajo ljudje in njihova interakcija s strojem. Zato je ustvaril androida po svoji podobi, ki je le zadnji v vrsti njegovih človeku podobnih strojev. Skozi robotove oči želi najti odgovor na vprašanje, kaj je človek, in sproti še odgovoriti na sociološka, etična in filozofska vprašanja – kam nas vodijo tehnologije?
Da lahko z robotom komuniciramo, je pomembno, da ima ta našo podobo, saj so možgani narejeni tako, da prepoznajo človeško obliko in mimiko. Zato je profesor Išiguro po svoji podobi ustvaril robota Geminoid HI-4 (latinska beseda za dvojčka), ki ima 46 pnevmatskih ročic, ki z elektroniko omogočajo posnemanje človeških gibov in mimike, na obrazu ima umetno kožo iz silikona, oblečen je v enako črno obleko, na glavi pa so profesorjevi pravi lasje. Na klasično vprašanje, ali govorimo z njim ali robotom, je profesor preprosto dejal, da naj pogledamo, ali iz njega štrlijo kabli. Če štrlijo, potem se pogovarjate z robotom. Kablov ni bilo, zato smo prepričani, da smo se pogovarjali s človekom.
V Trbovljah je njegov robot obiskal dom za ostarele in se pogovarjal z mladimi. Android je primernejši, da se z njim pogovarjajo starejši in ljudje s posebnimi potrebami, saj se ne utrudi in se nikoli ne pritožuje. Pri otrocih z avtizmom so ugotovili napredek, ko so ti komunicirali z računalnikom (škatlo), ki je bil sposoben interakcije. Android se obnese bolje od »škatle«, saj je videti kot človek, hkrati pa se ne postara. Profesor Hiroši pravi, da se je z androidom pomladil za deset let, pričakuje pa tudi, da bo ta nadaljeval z njegovimi predavanji, ko njega več ne bo.
Vprašanje je, kdaj bodo terapevtski ali »domači« androidi splošno sprejeti in del naših življenj. Profesor Hiroši ima pragmatičen odgovor. Koliko časa pa je trajalo, da so bili sprejeti osebni računalniki? Vsaj toliko časa potrebujejo tudi androidi. Tudi cena je ena od omejitev. Na vprašanje, koliko bi stal android, je ceno primerjal z nakupom avtomobila. Android ima toliko sestavnih delov kot avtomobil, zato predvideva, da bi bila njegova primerna cena med 10 in 20 tisoč evri. Razvoj njegovega je stal milijon dolarjev.
Primerjal je tudi robota in Applovo virtualno asistentko Siri. Siri je sistem za prepoznavo govora, ne sistem za odgovarjanje na vprašanja, da je ta postopek resnično zmogljiv, pa za njo stojijo zmogljivi strežniki. Ni pa Siri niti približno podobna njegovemu robotu, saj ima ta v svoji bazi več vzorcev človeške konverzacije. Android Hiroši ima vgrajena tipala, s katerimi spremlja okolico, vendar je le malo njegovih odzivov samodejnih. Največkrat delujejo po prej napisanem programu, na primer programska navodila, kako odpredavati temo od prvega do zadnjega stavka, kakšna čustva naj med tem kaže obraz androida, ko pa mu slušatelji zastavljajo vprašanja, nadzor nad robotom prevzame človeški Hiroši ali kdo drug. Profesorja namreč najbolj zanima, kako se na robota odzivajo ljudje. Zato občinstvo spremlja skozi njegove oči.
Moj mikro, november december 2013 | Marjan Kodelja |
