Predvidevani rezultat odslikava tržno razdelitev svetovnih iskalnikov, kjer Google s 60 odstotki vseh svetovnih iskanj (po podatkih ComScorea), ki jih uporabniki sprožijo prek spleta, zaseda na videz nepremagljivo prvo mesto. Konkurenčni iskalniki, če jih sploh lahko tako imenujemo, so daleč zadaj. Drugi je Yahoo s 14-odstotnim deležem, tretji, z zgolj 4-odstotnim, pa Microsoft. Prav nič presenetljivega torej, da vrednost Googlovih delnic znaša že okoli 200 milijard dolarjev, kar ob nadaljevanju trenutne stopnje rasti pomeni, da bo Google kmalu vreden toliko kot Microsoft.

Morda nekateri tega niti ne vedo, a Google še zdaleč ni bil prvi priljubljen iskalnik na voljo uporabnikom svetovnega spleta. Pred njim sta veliko slavo žela AltaVista in še danes prisotni Yahoo, ki sta veljala za tako imenovana iskalnika prve generacije: funkcija teh je bila, da so iskalne vnose primerjali z vsebino na spletnih straneh in na podlagi tega vrnili rezultat. Naslednja generacija iskalnikov − sem sodi tudi Google − je šla v razvoju korak dlje in iskalne zadetke razvrščala glede na število spletnih strani, ki kažejo na stran med rezultati. Konceptualna predpostavka teh iskalnikov pa je potencialno sporna, saj predvideva, da je stran, na katero kaže veliko strani, zelo uporabna.

Prav v Googlovih osnovah pa se morda skriva njegova največja slabost. Ne glede na sila priljubljen uporabniški vmesnik, ki se od samega začetka praktično ni spremenil, uporabnost ni brezhibna. Google namreč ob vsakem iskanju vrne ogromno število rezultatov, ki pa niso nujno relevantni. Tako na primer vnos iskalnih besed »smučanje na vodi« med prvimi desetimi vrnjenimi stranmi ne bo ponudil iskanih informacij. Če se malce pošalimo, lahko rečemo, da Google vrne toliko rezultatov, da bi potrebovali ločen iskalnik za brskanje med temi. Čeprav velja Google praktično za sinonim spleta, še zdaleč ni edini iskalnik. V zadnjih letih je na raznih koncih sveta in v različnih okoljih vzklilo nekaj deset iskalnikov, ki s svojimi unikatnimi lastnostmi pomenijo nov korak naprej, saj lahko marsikatero nalogo opravijo celo bolje kot Google.

Tu pridemo do nekakšnega paradoksa, saj je po besedah analitikov Googlov položaj v precejšnji meri tudi posledica tega, da uporabniki praktično nikoli ne preizkusijo kakšnega drugega iskalnika. To sicer velja tudi za druge iskalnike, kjer pridemo do ugotovitve, da je razlika v »zvestobi« določenemu iskalniku med iskalniki bistveno manjša kot pa razlika v njihovem tržnem deležu.Tako se med Googlovimi uporabniki nanj vrača 79 %, med Yahoojevimi 69 %, med uporabniki iskalnika Microsoft Live Search pa se jih ob novi priložnosti ponovno vrne 65 odstotkov.

V boju za uporabnike iskalnikov pa niso samo novi igralci − kot je denimo evropski Quintura − temveč tudi uveljavljeni, kot je Yahoo. Slednji si izrazito želi izboljšati uporabniško izkušnjo in si z navidez malenkostnimi popravki zagotoviti prednost pred Googlom. Prav zahvaljujoč tem dodatkom (pri iskanju na Yahooju ta ob vnosu sam ponudi iskalni pojem, medtem ko vas Google v primeru napake opozori, iskanje pa morate ponoviti) je bil lansko leto Yahoo po uporabniški izkušnji ocenjen bolje od Googla. Prav na večji sugestivnosti − ne pozabimo, da je iskalni rezultat lahko le tako dober, kot je vneseni iskalni niz − pa se trudijo doseči izboljšave tudi drugi iskalniki.

Pri Microsoftu si tako prizadevajo iskalni izkušnji dodati tudi kontekst samega uporabnika. Končni cilj je ponuditi iskalne rezultate primerne namenu, na primer: ko bom kot tržni raziskovalec pri analizi kot iskalni niz vnesel ime konkurenčnega podjetja, bodo med rezultati podatki o tržnih deležih in drugi ekonomski kazalci, če pa bom k istemu iskalnemu pojmu pristopil kot brezposelnež, bodo rezultati povsem drugačni − dobil bom izpis prostih delovnih mest.

Googlova nadaljnja šibkost se zaradi načela delovanja »vse za vse« pokaže v pomanjkanju posluha za lokalni značaj, zato tudi njegov uspeh ni tako samoumeven povsod po svetu, kot bi si morda mislili. V Južni Koreji, ki slovi po svoji internetni penetraciji, tako uporabniki za iskanje uporabljajo Google le v 2 odstotkih primerov, medtem ko je na Kitajskem ta delež višji, 17 odstotkov. Poseben primer je Japonska, kjer si oblasti prizadevajo uporabnikom za kar najboljšo izkušnjo ponuditi lasten izdelek, Google pa že danes tam ne kraljuje.

Poudarek lokalnemu iskanju pa je le del mozaika, ki sestavlja »tisto pravo« za uporabnika. V spletni revoluciji web 2.0 je vodilno vlogo prevzela socialna komponenta, ki bo bržkone imperativ tudi pri iskalnikih. Že danes obstajajo projekti, npr. Mahalo, kjer iskalne zadetke po relavantnosti in uporabnosti razvrščajo sami uporabniki. Več glav več ve, pravijo.Tekma za iskalni primat bo vsekakor še dolga, še zlasti ker smo priča vzklitju vedno novih spletnih tehnologij/standardov, ki redefinirajo splet. Kot v svetu medijev in zabave pa bodo bržkone tudi tu zelo pomembno vlogo kmalu prevzeli uporabniki. Ti namreč najbolje vedo, kaj želijo.

Objavljeno: Moj Mikro December 2007 | Bojan Amon