»A si ti tud' z lune padel«

22. August 2012 - 2:27

Po dolgem času se je prvič pripetilo, da me ni bilo na Microsoftovi konferenci. Pa mi je žal? Niti ne. Z varne razdalje, ne da bi mi nekateri poskušali oprati možgane, sem zbiral občutke drugih, ki so tam bili. Seštevek teh pa je, milo rečeno, konfuzen. Microsoft, kot kaže, ne ve več dobro, kaj bi rad, kakšen imidž bi »fural« na slovenskem trgu. Organizirati množično »geek« konferenco, kar je dolga leta negoval, mu je postalo pod častjo, opazka, da je konferenca sindikalni izlet slovenskih informatikov, pa mu tako ali tako nikoli ni bila všeč. Vse skupaj najlepše opiše kolegov stavek: »Nekaj je narobe, če je na Microsoftovi konferenci bolj dolgčas kot na IBM-ovi.«

Da Microsoft ne ve natančno, kaj bi rad bil, ni nikakršna novost. Ima izdelke za ljudi, vendar se z njimi slovenska podružnica ne ubada. Ja, vem, ker ni denarja, kajti tudi Microsoft je občutil krizo, se zahvalil nekaterim zaposlenim za sodelovanje in racionaliziral poslovanje. Kaj torej Microsoft hoče? Imeti na slovenskem trgu ugled, kot ga ima IBM, uglajen gospod (ali gospa), osredotočen na poslovno sfero (beri: javno upravo)? Ne vem natančno, ker se še ni nedvoumno izrekel. Po mojem mu za to manjka nekaj desetletji obstoja, kilometrina v poslovnem svetu, s tem pa tudi pridobljene poslovne modrosti. Da v pisarni na nasprotnem koncu Ljubljane ne bodo takoj skočili v zrak, naj bom jasen. Ne pametujem, ne moraliziram in prav gotovo tudi ne učim Microsofta, kakšna bi morala biti njihova konferenca. To je njihova stvar. Zgolj prelivam svoje mnenje na papir, z isto pravico kot oni javnost bombardirajo z dosežki konference, podkrepljenimi z vsemi možnimi olepševalnimi pridevniki in »zvenečnicami«. Če torej Microsoft želi biti glavni in temu prilagodi vse na konferenci, vključno z odnosom do VIP-gostov na račun ostalih, pa naj. Bo uspel v tem? To je že druga zgodba.

Z lune pa ni padel le Microsoft, temveč tudi informatiki v javni upravi. No, ja, ti z lune padajo že leta. Prejšnji mesec je v strokovni javnosti zaokrožila strategija, kako bi racionalizirali stroške informatike. Takih in podobnih strategij, iz katerih se v praksi ni veliko izcimilo, je bilo zadnja leta ničkoliko. Informatiki v javni upravi znajo bolje pisati znanstvenofantastične in fantazijske novele, kot so sami sposobni narediti kar koli, popolnoma brez pomoči zunanjih izvajalcev. Tokrat obljubljajo ogromne prihranke, ker naj bi komunikacijsko opremo odprodali, nato pa podelili koncesijo na javnem razpisu koncesionarju, ki naj bi potem storitev izvajal. Po domače povedano, ustvarili bomo vrsto novih malih monopolov, temelječih na izbranih tehnologijah, zaradi katerih nas bo pozneje bolela glava. Ali ni ravno prevelika navezanost delov javne uprave na IT-podjetja in na nekatere tehnologije njena največja kritika? Vse strategije, vključno z zadnjo, govorijo o tehnologijah, konceptih, programski opremi, o ne vem še čem, le o tistem najpomembnejšem ne. Kaj pa je edina vrednost javne uprave? Kaj je njen poglavitni vir, iz katerega bi moralo izhajati vse drugo? Podatki, seveda. Za javno upravo ni vprašanje tehnologije ali lastništvo storitev, temveč uporabniku prijazna celovita storitev. Vprašanje ni, s kom ali kaj, temveč kako.

Moj mikro, Junij 2012 | Marjan Kodelja |