Če še nismo, pa bomo vse bolj obremenjeni z zaupnostjo informacij, ki jih pošiljamo po elektronskih komunikacijskih poteh. So primeri, ko si želimo, da bi informacija, ki smo jo nekomu poslali, za vedno izginila, ko bi jo ta prebral. Kjer je potreba, pa so tudi rešitve.

Že pred časom so se pojavile spletne storitve, ki nekaj takšnega omogočajo. Najbolj preproste in temu primerno varne – www.privnote.com, www.oneshare.es, www.thismessagewillselfdestruct.com – ne zahtevajo nobene registracije. Ponudijo okno, v katerega napišete sporočilo, nato pa ustvarijo začasno spletno stran. Njen naslov pošljete naslovniku sporočila bodisi tako, da ga prekopirate v poštno sporočilo – kako varna je pot sporočila, je odvisno, kako varujete svoj poštni predal –, bodisi njegov poštni naslov vpišete v polje, ki ga ponudi storitev. Nekatere storitve obljubljajo, da ta sporočila pošiljajo kodirana, ne moremo pa vedeti, ali morda ne hranijo vpisanih poštnih naslovov. Marsikaj je možno. Tudi da nekdo naredi spletno storitev, ki seveda deluje, tudi zato, da si gradi bazo poštnih naslovov, ki ima na črnem trgu svojo ceno. Potem pa se čudimo, kako to, da smetilci poznajo naš poštni naslov. Ko naslovnik klike na povezavo iz telesa prispelega poštnega sporočila, se odpre spletna stran z izvirnim sporočilom, hkrati pa je to dejanje tudi sprožilec, da storitev fizično izbriše začasno spletno stran. Sporočilo naslovnik vidi le toliko časa, kolikor časa ima odprt spletni brskalnik. Recimo, da zaupamo v to, da se začasna spletna stran res fizično izbriše.

Dve tovrstni storitvi pa zahtevata registracijo. Storitev na spletnem naslovu www.burnnote.com deluje na podoben način, ima pa vgrajen tudi števec časa, kar pomeni, da se izbriše po določenem času, ko naslovnik sporočila odpre začasno spletno stran. Sporočila tudi ne prikaže v celoti, temveč del po del, s čimer oteži kopiranje. Podobna je tudi storitev www.dashlane.com, ki naslovniku odmeri 30 minut časa za branje sporočila. Primerna je za pošiljanje daljših sporočil, ki zahtevajo več časa, da jih naslovniki preberejo. Te storitve so zaradi zahteve po registraciji bolj primerne za uporabnike, ki redno pošiljajo zaupna sporočila. Nekatere od omenjenih storitev so na voljo tudi kot aplikacija za pametne telefone.

Za hitro pošiljanje zaupnih sporočil je zanimiva zamisel tudi skript, napisan za preglednico, ki je del storitve Googlovih dokumentov. Kopija preglednice, ki jo lahko uporabi vsak, je na http://tinyurl.com/d8a45ol. Ko je odprete, najprej počakate, da se skript zažene in preglednica (čeprav je prazna) »očisti«. Nato napišite sporočilo v polja in na koncu pritisnite na možnost dati dokument v skupno rabo. Ustvarili ste dokument, ki se shrani v vašem računu. Google vam ponudi povezavo na datoteko, v polje pa vpišete poštni naslov naslovnika. Ta prejme poštno sporočilo, klikne na povezavo, dokument se mu odpre, vsebina pa se izbriše po desetih sekundah (tako je zapisano v skriptu). Pomembno je, da ima naslovnik sporočila pravico, da tega tudi ureja, kajti v nasprotnem primeru se vsebina ne bo izbrisala. Ko se vsebina izbriše, ni dostopna nikomur več. Niti pošiljatelju sporočila ne. Novo sporočilo lahko ustvarite tako, da kopirate izvirno preglednico s skriptom. Preprosta rešitev (trik), ki jo lahko uporabimo vedno, ko moramo komu poslati zasebno sporočilo, to pa počnemo prej izjemoma kot redno. Morda je le čas prekratek, a tega lahko tudi sami podaljšate, tako da v skript vpišete daljši čas.

Moj mikro, maj – junij 2013 | Jan Kosmač