Zato je lanskega maja Stalni odbor za infrastrukturo in telekomunikacije pri avstralskem parlamentu začel preiskavo cen programske opreme, ki je v Avstraliji neupravičeno mnogo dražja kakor v ZDA. Odziv ni bil ravno vzpodbuden, saj se glavni krivci sploh niso odzvali. Adobe in Microsoft sta povabilo k predstavitvi dokazov kar ignorirala (sta pa poslala izjavo za Australian Information Industry Association), medtem ko je Apple pristal na zaslišanje za zaprtimi vrati. Neudeležba na zaslišanju je Odbor tako vznejevoljila, da je Applu, Adobu in Microsoftu poslal uradni sodni poziv, da se 22. marca 2013 udeležijo zaslišanja v Canberri, sicer jim grozi pregon.

Podjetja se bodo morala zagovarjati, zakaj so cene na avstralskem trgu bistveno višje kakor v ZDA. Običajno je klasični odgovor, da distribucija v deželi tam doli pač stane toliko več, a dražji so tudi izdelki, ki se prodajajo elektronsko in prenašajo z istih strežnikov kakor v ZDA. Na primer: Adobe Creative Suite 6 stane v Avstraliji 2000 avstralskih dolarjev, v ZDA pa 1300 dolarjev (52 odstotkov dražji). Office 365 je v Avstraliji 76 odstotkov dražji kakor v ZDA. Apple se je nekoliko popravil, saj so lani cene v spletni trgovini uskladili, a so skladbe na iTunes v Avstraliji še vedno 50-60 odstotkov dražje.

Kako hitro se lahko stvari obrnejo, ko so v igri milijonski trgi in ugled podjetja, kaže uren odziv Adoba. Le dan po objavi se je Adobe pokesal in znižal cene nekaterih svojih izdelkov. Adobe je namreč zagotovil, da bodo ceno nekaterih svojih izdelkov za fizične osebe znižali. Mesečna naročnina na paket izdelkov Creative Cloud je doslej znašala 63 dolarjev, po novem pa bo znižana na 50 dolarjev. Cene so v avstralskih dolarjih in veljalo pri vsaj eno leto trajajoči naročnini. Sicer je cena znašala 95 dolarjev za posamezen mesec, sedaj pa bo 75 dolarjev. Naročnina na posamezen program iz zbirke bo takisto nižja, in sicer bo stala 20 dolarjev na mesec. Cene so s tem praktično izenačili z ameriškimi.

Pri nas situacija še ni tako kritična, a so vseeno računalniški izdelki dražji kakor v ZDA. Na primer osnovni iPad 4 stane 500 evrov, v ZDA pa 500 dolarjev (372 evrov). Razlaga proizvajalec pa je vedno enaka: višje cene v Evropi so posledica dražje distribucije, manjših in bolj razdrobljenih trgov, strožjih garancijskih pogojev, stroškov s prevodi in prilagajanjem lokalni zakonodaji ter že vključenemu DDV-ju. A to vseeno ne pojasni, zakaj ista aplikacija čez Lužo stane en dolar, tukaj pa en evro.

vir: SloTech