Tiskalnik je ena tistih naprav, ki ni podvržena modnim muham, zato bi moral biti nakup premišljen, z enim samim pomembnim dejavnikom – koliko me bo nakup tiskalnika stal. Če poznamo potrebe, potem izračun ni težek. Če na primer mesečno natisnemo povprečno x strani, v treh letih, kar je doba, za katero smo lahko skoraj gotovo prepričani, da bo tiskalnik delal brez okvar, natisnemo povprečno y strani. Pogledamo, kateri tiskalniki so primerni, nato pa seštejemo ceno tiskalnika in ceno potrošnega materiala, ki ga bomo v tem času potrebovali. Tako dobimo predviden strošek za vsakega posebej, in tisti, pri katerem je strošek najmanjši, nam lahko predstavlja optimalno izbiro.

V sodobnem času ni veliko informacijskih ali s tem povezanih tehnologij, ki ne bi bile deležne hitrega napredka, kaj šele, da bi izdelki temeljili na pet ali več let starih tehnologijah. Eno redkih področij, če ne celo edino, kjer v zadnjih letih ni bilo vidnejšega napredka, so tiskalniki. Proizvajalci sicer redno predstavljajo nove modele, ki pa razen osvežene zunanjosti in v najboljšem primeru nekaj dodatnih funkcij, ki so nekaterim všeč, drugim pa popolnoma nepotrebne, ne ponujajo nič novega. Ker ni tehnološkega napredka, tudi ni bistvenega padca stroškov izpisa. Edina stalnica je padanje cen proizvodnje, ki je pripeljalo do skoraj smešno nizkih cen nekaterih tiskalnikov, a se to zaradi še vedno (pre)visokih cen potrošnega materiala skoraj ne pozna pri stroških tiskanja. Poceni naprava – drago tiskanje, dražja naprava – (nekoliko) cenejše tiskanje. Razmerje je podobno, kot je bilo pred leti.

Odkar revija obstaja, to pa je že skoraj 28 let, dobivamo vprašanja, v katerih nas bralci sprašujete, kateri računalnik ali katero drugo napravo je smiselno kupiti. Človek bi si mislil, da bo glede na napredek tehnologije odgovor na to vprašanje z leti lažji. A ni. Pojavljajo se namreč vedno nove tehnologije, ki sproti spreminjajo izdelke do te mere, da so med seboj težko primerljivi. Zato odgovor na to vprašanje ni vedno preprost. Poleg tehničnih lastnosti je namreč vse odvisno tudi od debeline denarnice, načina uporabe izdelka in pa tudi vzroka, zakaj mislite, da vam stara naprava ne more več služiti.

»Vstopim v srednje veliko tehnično trgovino v svetovni metropoli in se izgubim med raznovrstno ponudbo namiznih in prenosnih računalnikov. Zastopane so vse blagovne znamke z vsemi svojimi modeli. Temu primerne so tudi cene, ki me, milo rečeno, kar vabijo. V primerjavi s tem so slovenske tehnične trgovine vaški sejmi.«

Do nedavno so se proizvajalci fotoaparatov zapletali v bitko »megapik« in tekmovali, kateri bo prej ponudil model, ki bo imel bolj zmogljivo tipalo. Sčasoma so se umirili, saj smo uporabniki izvedeli, da ločljivost ni edini, sploh pa ne najpomembnejši podatek pri fotoaparatu. Zato je zdaj modni krik drugje - v specializiranih modelih, prikrojenih različnim načinom fotografiranja. Kar ni nujno slabo. Ne glede na to, kaj želite, je verjetno na trgu model, ki je prilagojen vašim potrebam. Težava je le, kako izbrati pravega. Toliko bolj, če podatkov o tehničnih zmogljivostih ne znate brati oziroma jih ne razumete do te mere, da bi vedeli, kateri so pomembni in katere lahko mirno spregledate.

Tablični računalniki so pravzaprav le povečani pametni telefoni, le da z njimi ne moremo telefonirati. Izjema je prva generacija Samsungovih modelov Tab in Galaxy Note, zanje pa niti Samsung ne ve natančno, ali velja oznaka velik telefon ali majhna tablica.