Obdobje postavljanja ograj, okovov, omejevanja, ustrahovanja in groženj se nadaljuje. Potem pa rečejo, da je ključ za izhod iz krize v inovativnosti, produktivnosti in razvoju. Kako naj do inovativnosti in produktivnosti pride, če je treba ukiniti vse, kar te omogoča?! Brez svobode ni ustvarjalnosti. Brez nekih osnovnih sredstev ne more priti do inovacij. Tega se zavedajo vsi umetniki, idejni vodje, inovatorji in vsi, ki morajo iz nič narediti nekaj. Tudi vsi ostali, ki potrebujejo mir in se morajo počutiti varni, zato da sprejmejo prave odločitve. (Tukaj ne mislim na vlado). Ki ne delajo stvari z ničle, ampak rešujejo razne situacije.

Nekoč sta dva sedela na terasi gostilne ob pivu in se prepirala o tem, kdo ima prav. Katere modele avtomobilov so uporabili v določenem filmu. Pogovor sta zaključila z: »No, bova preverila na spletu, ko prideva domov.« In potem je drugi pripomnil: »Škoda, da nimava spleta že zdaj tukaj na kakšni napravi, da bi takoj preverila. Da ti dokažem, da imam prav.«

Dva dneva pred našim kulturnim praznikom se je na Finskem predvajal film o Patrii - drugi del. Nato je dan pozneje z menoj navezal stik prijatelj iz Finske in mi naštel nekaj ključnih informacij, ki so se njemu zdele najbolj šokantne. In poslal povezavo do filma, da si ga ogledam, ki mi seveda ni nič koristila, ker ne razumem finsko. Še preden je začel pisati najzanimivejše, je pripomnil, da ravno ne zaupa temu Facebooku. Napisala sem, da nima kaj skrbeti, da nisem povezana z njimi. A sva vseeno dokaj hitro zaključila klepet in izbrisala vso zgodovino.

Ker delam v IT industriji, sem vedno vesela snidenja s prijatelji iz držav, ki veljajo za sodobnejše, saj sem prepričana, da bom izvedela novosti, ki mi bodo prinesle navdih in zamisli za boljše delo v službi, pa tudi kakšno zanimivost za kolumno. Mogoče tudi pogled v prihodnost. Tudi moje potovalne želje so bile vedno, da bi šla v 'bolj razvite' dežele. Do tega novega leta, ko je bilo vse to postavljeno pod vprašaj. Ker sredstev za pot na Japonsko zadnje čase ni, je Japonska na neki način prišla k meni.

Toliko bentenja in pritoževanja je bilo slišati v predvolilnem času, tudi na račun odtekanja denarja v davčne oaze, kar seveda res ni fer za državo in njene prebivalce, toda zakaj v vsem tem času, odkar se govori o tajkunih, ni nihče resneje načel temo, da bi Slovenijo oblikovali v davčno oazo?

Misel, ki me je prešinila, ko sem pri delu začela čutiti učinke podražitve računalniške opreme zaradi težav pri proizvodnji diskov na Tajskem zaradi poplav, je bila: evo, začelo se je, trdi diski bodo kmalu zaključili kariero, saj so vse bolj v uporabi diski SSD. Sploh pa zdaj, ko sta se razmahnili uporaba in prodaja tabličnih računalnikov, ki vsebujejo te diske.

Mar ni osupljivo, da je Steve Jobs, ki je na neki način izpolnil svoje sanje in jih »dal svetu«, umrl zaradi raka trebušne slinavke, ki je povezana z želodcem, psihološki izvor želodčnih bolezni pa naj bi bili občutek groze, strah pred novim ter občutek nenahranjenosti? Dajal je novosti svetu, toda ali je bil sam pripravljen sprejeti nekaj novega, kar je nekdo drug ustvaril?

V moji zgodbi se je s Facebookom začelo, ko smo imeli s sošolci obletnico mature in so rekli, naj si že enkrat naredim profil, saj so komaj stopili v stik z mano ... Na začetku sem res dodala samo sošolce iz srednje šole in si rekla, ok, ta portal bo samo za razne sošolce iz raznih izobraževanj, saj sem z najbližjimi prijatelji kar bolj v Google Talku, dokler se ne srečamo osebno ali se športno udejstvujemo skupaj, z nekaterimi po e-pošti ipd. Nisem si pa mislila, da bo Facebook postal kar uporabno orodje, sploh pa v kombinaciji s priljubljeno stranjo za izmenjavo videoposnetkov YouTube.

Še vedno si nisem kupila pametnega telefona. Po eni strani zato, ker se mi zdi, da jih še razvijajo in bodo kmalu nove tehnologije zunaj, deloma pa tudi zato, ker imeti nov mobilnik pomeni nekaj dela in učenja, in trenutno mi res ni do tega, da bi se prebijala čez vse nastavitve.

Ljudje internetni svet gradimo na edini način, ki smo ga sposobni – da kopiramo vsakdanje življenje. Vsak uporabnik ima svoj naslov, da vsaj približno vemo, kje je ali kako mu kaj sporočiti, spletne strani so podobne časopisom, ki jih beremo, pa tudi televiziji in radiu, ki ju gledamo oziroma poslušamo, in še kakšna vzporednica bi se našla. Seveda imajo te stvari svoje značilnosti, a so na koncu le kopije ali derivati našega vsakdanjega življenja. Saj so v navsezadnje tudi nastale kot nekaj, kar naj bi naše vsakdanje delo izboljšalo, olepšalo, poenostavilo …