Vzemimo, da imamo razpredelnico, v kateri bi radi celice oštevilčili. To načeloma ni nobena težava, saj le izberemo celice in nato številčenje. Težava pa se pojavi, ko imamo v razpredelnici več stolpcev in bi radi številčenje izvedli nekoliko po svoje. Recimo tako, da se elementi štejejo od ena naprej po stolpcu navzdol, nato pa nadaljujejo v drugem stolpcu ali pa številčenje poteka po vrsticah. Kako to izvesti?

Večina uporabnikov uporablja Outlook tako za prejemanje kot tudi za pošiljanje pošte, s čimer seveda ni nič narobe, saj je temu program tudi namenjen. V programu lahko tudi določimo, da se pošta preverja z več računov, recimo računa pri našem ponudniku interneta, pa iz Gmaila, Hotmaila in še od kod. In če dobimo recimo pošto iz Gmaila in nanjo odgovorimo, se bo tudi poslal s tega računa. In tudi to je v redu, saj imamo več računov običajno zato, da ločimo recimo zasebno od službene pošte.

Urejevalniki besedil so opremljeni z vsemi mogočimi orodji. Ker je teh orodij veliko, je potrebno tudi kar nekaj prostora za bližnjice do njih. Zato imamo menije, orodne vrstice, opravilne trakove, priročne menije in kaj vem kaj še vse. Različni proizvajalci sicer uporabljajo različne načine, vsem pa je skupno to, da ta orodja zahtevajo precej prostora. To sicer ni ne vem kako moteče, res pa je, da bi včasih želeli videti manj orodij in več besedila. Če na primer vsebinsko popravljamo kakšno besedilo, nam kopica oblikovnih orodij zadeve nič kaj ne olajša oziroma je preveč. Prav zato sodobni urejevalniki besedil že nekaj časa omogočajo tako imenovani celozaslonski način, pri katerem se orodne vrstice skrijejo. Na ta način dobimo zaslon, ki je »okleščen« vseh pritiklin razen besedila, s čimer je branje precej olajšano, pa tudi popravljanje je bolj prijetno. In kako do tega priti?

Google Chrome je trenutno eden redkih spletnih brskalnikov, kateremu tržni, bolje rečeno uporabniški delež raste. Med drugim tudi zato, ker je dokaj hiter, se drži spletnih standardov in v njem ni »nepotrebne« navlake. A to ni čisto res. Navlaka je potrebna. Potrebna zato, ker brez nje nekateri spletni elementi ne delujejo. Veliko dodatkov pa večinoma pomeni upočasnitev delovanja. Brez tega skoraj ne gre. Je pa posledice mogoče nekoliko omiliti s tem, da poskrbimo, da so ti dodatki, tako imenovani vtičniki, vedno ažurni oziroma da uporabljamo njihovo najnovejšo različico. Kako to preveriti?

Urejevalniki besedil že precej generacij vsebujejo tudi funkcijo, imenovano samopopravki. Gre za funkcijo, katere »pameti« se včasih sploh ne zavedamo, ne vemo pa niti tega, da jo je mogoče uporabiti za vrsto zanimivih namenov.

Najpreprostejši in najhitrejši način, kako v Excelu izdelati grafikon, je, da označimo obseg podatkov, ki naj bi bili predstavljeni v obliki grafikona, in pritisnemo F11, kar je bližnjica za izdelavo grafikona. Na žalost pa se lahko kaj hitro zgodi, da si Excel zadevo malce narobe razlaga in grafikon ni tak, kot bi želeli. Vzemimo primer.

Ubuntu 11.10, tako imenovani Oneiric Ocelot, je prinesel precej sprememb v videz sistema. Najpomembnejša sprememba je sistem Unity 3D, ki je precej razdelil ljubitelje Ubunta. So uporabniki, ki ga na vse pretege hvalijo, in drugi, ki ga ne morejo videti. Stranska vrstica je namreč ergonomsko res malce čudna, saj velikanske ikone onemogočajo prikaz večjega števila programov, hkrati pa je iskanje narejeno tako, da se ga je treba krepko navaditi. Nekateri se pač nočejo. In ti imajo možnost zadevo odpraviti ali jo vsaj spremeniti. Možnosti je nekaj.

V Excelu se včasih zgodi, da imamo neko razpredelnico, iz katere bi radi odstranili podvojene vrednosti. Postopek je dokaj preprost. Vse, kar moramo narediti, je, da označimo področje, iz katerega bi radi odstranili podvojene vrednosti, nato pa iz orodnega traku Podatki izbrati Odstrani dvojnike. Če razpredelnica vsebuje več stolpcev, nas bo Excel vprašal, ali naj dejansko upošteva le trenutni izbor ali pa ga želimo razširiti. Če izberemo le trenutni izbor, se bodo izbrisale podvojene vrednosti le iz izbranega dela razpredelnice, vse ostale vrednosti pa se bodo premaknile navzgor. To pa ni nujno to, kar želimo, saj se nam na ta način lahko podre struktura razpredelnice in ne vemo več, kaj kam sodi.