Urejevalniki besedil so opremljeni z vsemi mogočimi orodji. Ker je teh orodij veliko, je potrebno tudi kar nekaj prostora za bližnjice do njih. Zato imamo menije, orodne vrstice, opravilne trakove, priročne menije in kaj vem kaj še vse. Različni proizvajalci sicer uporabljajo različne načine, vsem pa je skupno to, da ta orodja zahtevajo precej prostora. To sicer ni ne vem kako moteče, res pa je, da bi včasih želeli videti manj orodij in več besedila. Če na primer vsebinsko popravljamo kakšno besedilo, nam kopica oblikovnih orodij zadeve nič kaj ne olajša oziroma je preveč. Prav zato sodobni urejevalniki besedil že nekaj časa omogočajo tako imenovani celozaslonski način, pri katerem se orodne vrstice skrijejo. Na ta način dobimo zaslon, ki je »okleščen« vseh pritiklin razen besedila, s čimer je branje precej olajšano, pa tudi popravljanje je bolj prijetno. In kako do tega priti?

Urejevalniki besedil že precej generacij vsebujejo tudi funkcijo, imenovano samopopravki. Gre za funkcijo, katere »pameti« se včasih sploh ne zavedamo, ne vemo pa niti tega, da jo je mogoče uporabiti za vrsto zanimivih namenov.

V besedilu se pogosto pojavi potreba po prehodu besedila na novo stran. V ta namen imajo urejevalniki besedil že nekaj generacij vključeno funkcijo, ki omogoča ročno dodajanje preloma strani. To je sicer v redu, a takšno prelamljanje je, posebej če gre za daljša besedila, najboljši način kako v dokument vnesti kaos, ki ga bomo potem le mukoma uredili. Zato je mnogo bolje, če prelom strani nekako dodamo slogom. Dober primer je dokument, kjer želimo, da je pred vsakim glavnim naslovom prelom strani oziroma da se vsako poglavje, ki se začne s tem naslovom, začne na novi strani. To ročno ni težavno narediti, vendar se lahko zgodi, da bo oblika celotnega dokumenta šla po zlu, če boste pozneje kaj popravljali. Zato je veliko bolje, če nastavitev, da bo pred naslovom prelom strani, dodamo kar v slog Naslov 1 ali kakršen koli slog temu naslovu že dodelimo. Kako?

Običajno je tako, da je delo končano šele takrat, ko je napisana in urejena tudi vsa dokumentacija. Ta je pač nekaj, kar mora biti. In če že mora biti, potem je prav, da je kar se da nazorna in za uporabnika »neboleča«. Eden od načinov, kako dokumentacijo narediti preglednejšo, je naslednji.

Ko v Wordu pritisnemo tipko za tabulator, se kazalec oziroma vnosno mesto premakne v desno. Za koliko? Za toliko, kot je nastavljeno. V Wordu je privzeta vrednost tabulatorskega skoka 1,25 cm. Ali je to vrednost mogoče spremeniti? Seveda je. Izberemo Oblika/Tabulatorji in nastavimo vrednost v okencu Privzeta tabulatorska mesta.

Večina programov znotraj Officea 2007 ima namesto orodne vrstice opravilni trak. Ta je za nekatere dobrodošla sprememba, za druge pa zlo, ki se ga je treba naučiti.

Word nam, če imamo to seveda vključeno, v majhnih oblačkih prikazuje, kaj se skriva pod kakšno od ikon v orodni vrstici. Če se z miško postavimo na gumb, kjer je narisana ikona, se nam po kakšni sekundi prikaže majhno okence, v katerem piše Shrani.