Fujifilm je podjetje, ki letos praznuje 80. obletnico izdelave prvega filmskega traku. Je krepko mlajše kot Kodak, a v nasprotju z njim še vedno brca tako v analognem kot digitalnem svetu fotografije. Če so pred šestimi leti poniknili iz sveta polprofesionalne in profesionalne digitalne fotografije, so pred štirimi leti začeli ponovni pohod. Premišljeno, natančno in zelo uspešno.

Trenutek nepazljivosti in dragocen kos elektronike je uničen. Tablični računalniki, pametni telefoni, prenosni računalniki so zaradi svoje mobilnosti še posebno občutljivi na krajo, lome ali vdor vode. Jeza je toliko večja, če smo napravo kupili na obroke in jo bomo morali še mesece odplačevati ter plačati popravilo ali celo nakup nove. Bi zavarovanje pomagalo?

Povejmo drugače: fotografska industrija se vrača v devetdeseta leta, ko je bila letna rast nekajodstotna, in ne 20- ali 30-odstotna, kot je bila zadnjih nekaj let. Razlogov za to je kar nekaj, večina jih krivi telefone, in za tisti strmi del rasti imajo delno prav. A vrnimo se v leta pred digitalno fotografijo.

Darknet, Tor, sinonim za črni trg preprodaje drog, orožja, izdelkov, ki so padli s tovornjaka, in še česa. Če tam doli ne veš natančno, kje je kaj, potem tega ne najdeš. Oziroma nisi našel, saj iskalnika ni bilo. Zdaj pa je. Imenuje se Grams in samo na videz spominja na Google.

Ranljivost SSL, poimenovana »krvaveče srce«, je bila na začetku aprila stalnica na naslovnicah najrazličnejših medijev. Večina teh medijev je zadevo razlagala malce po svoje, zato se je v javnosti pojavilo ogromno napačnega razumevanja dogajanja, ponekod pa tudi prave male panike. »Si že zamenjal vsa gesla?« je bilo dokaj pogosto vprašanje, pospremljeno z malce apokaliptičnimi namigi na to, da se bo pa zdaj sesul ves internet in s tem svet. Kaj sploh je »krvaveče srce«, se je mogoče pred njim ubraniti? Kako pa?

Telekomunikacijski operaterji so se »stegnili« in državi plačali zajeten kupček evrskih milijonov, ki jih ta nujno potrebuje. »Zakaj morajo operaterji plačevati državi še to koncesnino, ko država tako ali tako ne zna delati z denarjem, naša pa je v riti? Spet bodo kradli, ljudje pa ne bomo imeli nič,« mi je dejal prijatelj, ki kot po naključju dela pri enem od operaterjev. Pa ne, da se ne strinjam z njim, a njegovo mnenje nima s »koncesijo« nič skupnega. Podjetje, ki želi uporabljati naravne vire, frekvence pa spadajo v ta koš, ki so v lasti vseh nas, mora plačati in dobiti dovoljenje, da jih lahko uporablja določeno število let. Kaj z denarjem naredijo politiki, država smo ljudje, »štalo« pa delajo izvoljeni predstavniki ljudstva, nima s tem nič skupnega.

Ena od definicij pravega hipsterja je tudi uporaba analognega fotoaparata. A čeprav so najbolj na udaru, se tudi marsikateri resni fotograf, če temu lahko tako rečemo, vrača h klasiki. Razlogi za to so dokaj podobni, prednjači pa drugačno razmišljanje o posnetku. Danes marsikateremu mlajšemu fotografu ni popolnoma jasno, kakšno vlogo ima film v fotoaparatu, še manj pa, zakaj ne more posnetka takoj pogledati. Pravzaprav to niti ni pomembno, skrivnost klasike je preprosta: manj je več.

Slovenščina je v svetovnem merilu majhen jezik in zaradi tega pri razvoju tehnologij in storitev največkrat zanemarjena. Siri in sorodni Googlov asistent še dolgo ne bosta govorila in razumela slovenščine, zato je toliko pomembnejše in omembe vredno, vedno kadar se v Sloveniji kaj zgodi na tem področju.

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo tridimenzionalni tiskalniki tiskali še kaj drugega kot vročo plastiko. Na mizo dajte pet dolarskih tisočakov, pa si lahko natisnete sladico poljubne oblike, ki je ni mogoče narediti na noben drug način. Drugi posebnež prihaja iz Slovenije. Še več, naredile so ga študentke. Pa naj še kdo reče, da samo moške zanima tehnologija. Njihov tiskalnik tiska stisnjeno zemljo s semeni in natisne travnato preprogo.

Samsung je drastično zmanjšal napoved prodaje osebnih računalnikov, Sony se iz tega posla umika, Lenovo od IBM-a prevzema izdelavo cenejših strežnikov. HP za zdaj še vztraja, a bomo videli, kako dolgo še. Že pred leti je hotel prodati svoj PC-oddelek, pa mu nihče ni ponudil dovolj denarja. Prodaja osebnih računalnikov pada, kot je videti, se jih zgolj Lenovu še izplača prodajati.