Med silnimi nostalgičnimi temami, ki smo jih pisali v minulih mesecih in letih, od računalnikov, zlate dobe v bivši državi, do izvora cele serije tehničnih dobri, ne smemo mimo osnovne, ki je pripomogla k opismenjevanju podalpskega naroda. Tako je – računalništva brez računalniških medijev ne bi bilo – vse skupaj pa se je začelo že zelo zgodaj, v sedemdesetih letih in se nadaljuje še danes, vendar je prav na tem področju bolj kot kjerkoli drugje doba interneta zavladala tiskanim medijem.

Kamor koli se obrnete, ljudje igrajo igre. Na telefonih, tablicah, računalnikih. Nič več šaha ali človek, ne jezi se, pisani zasloni so droga 21. stoletja. A vse skupaj se je začelo že veliko prej.

Počasi bo minilo četrt stoletja, odkar so se Slovenci odločili izstopiti iz skupne države. Upajoč, da na boljše. A vsaj kar zadeva računalniško strojno opremo, so v Jugoslaviji držali korak z razvitim svetom.

Letos mineva sedemdeset let od rojstva Colossusa, enega najbolj pomembnih strojev v zgodovini IT. Ne samo, da je bil prvi elektronski računalnik na svetu, pač pa je imel pomembno vlogo pri končanju druge svetovne vojne, ko je pomagal razvozlavati kodirana nemška vojaška sporočila. Colossus ima v zgodovini o računalnikih kultno mesto, ampak ali znate na pamet povedati ime prvega prenosnika, tablice ali konzole? Morda celo ime prvega strežnika ali prvega računalnika z grafičnim vmesnikom z miško?

Ime Atari v japonščini pomeni zadeti tarčo, in prav to legendarno ime, katerega logotip s tremi črtami pravzaprav pozna vsakdo od nas, izhaja iz zgodovine računalniških iger. Pot je Atari od tam peljala do uspešne serije računalnikov v osemdesetih letih in pozneje spet nazaj v igričarski svet.

Pred tridesetimi leti se je v ZDA razpletel sodni proces, katerega posledice so se pozneje izkazale za še kako pomembne. Vrhovno sodišče v ZDA je namreč v procesu Universal Studios proti Sony Corporation odločilo, da domače snemalne naprave sicer malce nasprotujejo zakonu o avtorskih pravicah, vendar pri tem ne gre za protizakonita dejanja. Ta odločitev je pomenila zagon ne le proizvodnje naprav za snemanje televizijskega programa, ampak tudi razvoj vseh nadaljnjih naprav in storitev, vključno s tozadevnim delom interneta. Seveda pa je bila odločitev hkrati tudi vzrok za glavobole celotne zabavne industrije. Pa lepo po vrsti.

Nazaj k osnovam računalništva – najstarejša tehnična naprava, pra- na deseto potenco in danes nekaj samoumevnega. Štiri tisočletja in pol premetavanja številk je nekje pri koncu poti prineslo tudi računalnike, kot jih poznamo danes. A to je zgodba o gospodu kalkulatorju.

Računalniki so danes gonilna sila glasbene produkcije, njihovi različni sorodniki predvajajo glasbo kjer koli in kadar koli. A pred 60 leti je bilo vse tiho, vendar ne za dolgo. Pustimo ob strani glasbene skrinjice izpred pol in več tisočletja, klavirje na luknjičasti trak v salunih Divjega zahoda in električno »frying pan«, prvo električno kitaro. Svet glasbil je šel svojo pot, daleč od računskih naprav, ki so s svojo umetno pametjo omogočale programiranje, vse dokler se ob izteku tisočletja oba svetova nista spet srečala. Danes je glasba del računalnikov in računalniki so del glasbe.