Finančni minister je ob draženju hrane dejal, naj kupci hodimo od trgovine do trgovine in kupimo tam, kjer je najceneje. Kot da ima večina od nas toliko prostega časa in živcev, da bomo šli v pet trgovin in v eni kupili kruh, v drugi mleko, v tretji sadje, četrti meso in peti kekse, ker je pač tako najceneje. Prosim lepo!

Sodim med nejeverne Tomaže zato (največkrat) ne nasedam najrazličnejšim oblikam mamljivega oglaševanja. Če pa je zadeva uporabna in resnično brezplačna, nimam predsodkov.

Prav zanimivo je, kako si ljudje na eni strani prilagajamo tehnologijo svojim željam in potrebam, hkrati pa spreminjamo sebe in se prilagajamo novim tehnologijam. Vzemimo na primer komuniciranje prek interneta. Imamo vsaj dva načina komunikacije – takšno, pri katerem sta oba sogovornika istočasno pred računalnikom, in takšno, kjer to ni potrebno. Prvi način v slovenščini imenujemo neposredno sporočanje, kar je verjetno najboljši prevod izraza instant messaging, čeprav ni ne vem kako posrečen, drugi način pa je elektronska pošta.

Program »Kam in kako«, ki ga najdete na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje, je namenjen ustanovam, ki pomagajo svojim strankam pri iskanju zaposlitve ali odločanju za nadaljevanje izobraževanje. Bistvo programa so informacije, ki jih ima Zavod, ter njihova pravilna interpretacija.

»Menjava olja, svečk, brušenje diskov in menjava zavornih ploščic, pa filtra za klimo in še enega za zrak, pa čistilo za stekla, kot vidite, pa smo očistili tudi notranjost in zunanjost vozila.«

Čeprav sem vedel, kaj se bo zgodilo, sem vseeno nadgradil iPhone, enega izmed tistih, ki jih je svojim uporabnikom ponudil Tušmobil. In to kljub dejstvu, da Tušmobil to početje odsvetuje! Uporabniki, ki niso vešči uporabe računalnika, bodo zagotovo imeli težave pri ponovnem odklepanju iPhona!

Snovalci političnih kampanj vse bolj prepričujejo volivke in volivce tudi z uporabo novih komunikacijskih kanalov.

Nesluten uspeh in razširitev uporabe interneta gre pripisati različnim dejavnikom. Med slednjimi gotovo najdemo tudi pogosto napačno predstavljeni in dandanes čedalje pomembnejši koncept brezplačnosti spletnih vsebin.

Pred nekako petimi leti je podjetje iz Izole, oprostite mi, a njihovega imena se ne spomnim, predlagalo e-redovalnico kot način, kako bi bili starši bolje obveščeni o delu svojega potomca v šoli. Zadeva je splavala po vodi. Zakaj? Zato, ker so jo popljuvali z vseh mogočih strani kot nekaj, kar je absolutno preveč »velikobratovsko« do otroka. Isti ljudje so danes, ko tak sistem imamo, tiho.

Vseprisotno poslovno obveščanje je revolucija v demokratizaciji podatkov. S tem, da so pravi in ravno prav podrobni podatki ob pravem času dostavljeni pravim ljudem, se krči čas, potreben med načrtovanjem in uvedbo. Z drugimi besedami, poslovno kritične informacije ima na dosegu roke vsak uslužbenec.