V internetu najdemo kar nekaj spletnih strani, prek katerih je mogoče ugotoviti, kako priti iz enega kraja v drugega in približno kako dolgo bomo za to pot potrebovali. Na univerzi Stanford pa je nastal zanimiv projekt, ki nudi podobne usluge, le da se nanaša na Rimsko cesarstvo. Projekt se imenuje ORBIS, kar pomeni Stanfordov geoprostorski omrežni model rimskega sveta, omogoča pa izračun, kako dolgo bi človek, ki je živel okoli leta 200 našega štetja, potreboval za pot iz enega v drugi poljubni kraj Rimskega cesarstva.

Kot tretji je mobilno aplikacijo za spremljanje TV-programov na mobilnih napravah svojim naročnikom ponudil tudi T-2. Tako čakamo le še na Amis, ki je februarja novinarjem aplikacijo že pokazal, kot smo že zapisali, gre za identično oni, ki jo uporablja Telemach, vendar naročnikom še ni na voljo.

Zadnje mesece dobivamo novice o tem, da se najrazličnejše organizacije trudijo prepričati parlamente mnogih držav, naj sprejmejo zakonodajo, ki bi naredila red na področju zelo razširjenega problema nelegalnega kopiranja glasbe, filmov in podobnega zabavnega materiala. Zato nas zadnje čase bombardirajo s kraticami SOPA, PIPA, ACTA in še kakšnimi, ki naj bi razmere uredile. A pri tem delajo precej veliko napako.

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so v zadnjem tednu marca že tradicionalno šesto leto zapored potekali Dnevi industrijske robotike (DIR2012). Organizirali so jih študentje četrtih in petih letnikov študijske smeri Robotika v sodelovanju z Laboratorijem za robotiko.

Sejem elektronike v Hongkongu je vsekakor eden večjih sejmov na svetu, čeprav mu svetovni mediji ne posvečajo kakšne velike pozornosti, kot jo recimo dobi CES v Las Vegasu. Več kot 3150 razstavljavcev pa dokazuje, da si takšen sejem zasluži več pozornosti. Sejem poteka dvakrat letno, in sicer aprila in oktobra. Tokratni sejem je potekal od 13. do 16. aprila.

Znati delati z računalnikom je bilo pred krizo v Grčiji nekaj, za kar so zaposlenim pri plači dodajali dodatek, v Sloveniji pa je pomenilo, da je iskalec zaposlitve lažje dobil delo. Danes prostih delovnih mest skoraj ni, najmanj takih, ki zahtevajo znanje uporabe računalnika. Težko pa je tudi najti mlajšo osebo, ki teh znanj ne bi imela. Pri tem se pojavi vprašanje, kaj pomeni računalniška pismenost in ali se zavedamo, da ta danes pomeni veliko več, kot je pomenila pred petimi, desetimi leti.

Turoben, deževen dan v Dubrovniku. Sedimo v hotelu in poslušamo »glavce« iz nekaterih podjetij, ki nam želijo povedati, kaj novega lahko pričakujemo na septembrskem berlinskem sejmu zabavne elektronike IFA. Logično, poudarek je na tablicah in pametnih televizorjih, podkrepljenih s tržnimi podatki. Vse poteka sproščeno, brez pretiranega PR-ja, kar, moramo priznati, je osvežujoče. Po dalmatinsko, počasi in brez pretiranega razburjenja.

Ameriška revija Wired se je razpisala o gradnji največjega podatkovnega centra ameriške varnostne agencije NSA, ki so ga poetično poimenovali »matrika« po istoimenski ameriški filmski uspešnici, v kateri so stroji nadzirali ljudi in jih držali v navideznem svetu. NSA naj bi na podoben način želela popoln nadzor svetovnih elektronskih komunikacij. Zanimivo je, da avtor v članku veliko besed namenja dokazovanju, da agencija NSA mimo zakona nadzira tudi Američane in da so vohunski aparat usmerili proti lastnim ljudem, ga pa kaj dosti ne moti, če NSA vohuni in prestreza komunikacije tujcev.

Marec je bil mesec »jamranja«. Trgovine so menda prazne, prihodek pada, kupcev ni. »Ne vemo, kako bomo preživeli, če se bo to nadaljevalo.« Vzroka za marčevski upad potrošnje pa ne najde nihče. Kaj se dogaja v družbi? So potrošniki zapravili ves svoj denar v januarju in februarju ali pa, kot banke, sedijo na svojem denarju, ker ne vedo, kaj bo prinesla prihodnost? Politiki govorijo o varčevanju, o drastičnih rezih, zato ni čudno, da so ljudje previdni. Morda celo prestrašeni. Vlada, razumljivo, še ni veliko naredila, saj je v sedlu premalo časa, kljub temu pa ima ob vsem delu še čas za teme, kot je tista, kdo sedi v beneški komisiji. Mar nam je, kdo in kako je tja prišel! Se vam ne zdi, da je to in še marsikaj drugega, kar smo poslušali glede notranjepolitične situacije v Sloveniji, postransko?