Čeprav je v tujini že zajetno število spletnih trgovin z glasbo v formatu MP3, pa si pri nas in še kje prav tisti, ki bi morali prvi spoznati in pograbiti nov prodajni medij, zatiskajo oči in se delajo, da se je zanje svet zaustavil pri DVD-jih. S strani glasbene industrije smo vajeni poslušati samo, kako smo grozni, če ne upoštevamo avtorskih pravic, veliko manj pa o tem, kako pripeljati glasbo ceneje in prijetneje do poslušalcev.

Računalništvo v oblaku trenutno buri duhove tako v pozitivnem kot v negativnem smislu in je verjetno ena večjih sprememb na IT-področju, kar jih bomo doživeli v našem času. Ko bomo dejansko lahko rekli, da računalništvo že funkcionira podobno kot distribucija elektrike ali plina, si bomo najbrž tudi že sposobni predstavljati vsakovrstne inovacije, ki jih bo novi način dobave računalništva (na zahtevo) omogočil. Hkrati pa bomo uvideli tudi nove nevarnosti, ki jih bo tak način rabe IT-ja, neizogibno kot prej omenjene inovacije, prav gotovo prinesel s seboj.

Zemljani živimo na edinem planetu v tem osončju, ki se ne vrti zaradi vrtilne količine, temveč zaradi denarja. Posledice delovanja te osnovne gonilne sile vidimo povsod okrog nas, in trg izdelkov informacijske tehnologije ni nikakršna izjema. Da ne bi bilo nesporazuma – prav nič ni narobe z malo podjetniškega duha, saj bi brez tega še vedno vsak izkopaval svoje koreninice in sanjaril o sočni mamutovi zarebrnici.

V zadnjem času je tako na sončni strani Alp kot v bolj senčnih deželah EU čedalje več govora o solarnih sistemih kot dejanski in realni alternativi obstoječi infrastrukturi. Cene sistemov se tudi pri nas počasi spuščajo na raven, ki omogoča širše trženje ter s tem tudi več priložnosti za ponudnike tovrstnih izdelkov in rešitev, veliko pa je tudi prostora za nova, prodorna podjetja, ki si želijo odrezati svoj kos pogače.

Pred precej leti sem v Barceloni, pozneje pa tudi drugod, prvič videl, kako v podzemni železnici ura odšteva minute in sekunde do prihoda naslednjega vlaka. Takrat se mi je to zdelo zelo frajersko in spraševal sem se, kdaj bomo kaj takega dobili pri nas.

Dobra ideja je zlata vredna, lahko celo dobesedno. Po starem reku nam lahko ukradejo vse, razen spominov, a tudi spomini so pojmovno precej blizu idejam. Njega dni ni bilo mogoče zaščititi niti spominov niti idej, danes pa smo v tej smeri napredovali predvsem zaradi možnosti komercialnega izkoriščanja truda in kreativnosti drugih. Veliko je namreč primerov, ko so izumitelji kljub svojemu nespornemu prvenstvu na določenem področju ali izumu osta(ja)li brez prebite pare.

Slovenski uporabniki storitev mobilne telefonije smo navajeni na nizke cene. Operaterji kar tekmujejo, kdo bo ponudil nižje cene, v pakete vključil več storitev in pritegnil več novih uporabnikov. Noro tekmo sta sprožila nova operaterja T-2 in Tušmobil. Ko pa se je v cenovni boj spustil še največji slovenski operater, so se razmere na trgu močno zaostrile. S cenami, ki jih diktira Mobitel, drugi operaterji vse težje živijo. Nekateri paketi so tako zelo poceni, da se zdi skoraj nemogoče, da bi Mobitel z njimi lahko pokrival svoje stroške.

Sredi letošnjega junija je nemški gigant Siemens AG izstopil iz lastništva kranjske družbe Iskratel, d.o.o., vodilnega slovenskega proizvajalca telekomunikacijske opreme in rešitev. Družbeniki so poplačali njegov 47,7 % delež. Iz lastništva se umika tudi Gorenjska banka, ki bo po zaključenih lastniški transakcijah ohranila 25 % delež, dokončno pa naj bi se umaknila do 31. marca 2012. Večinski lastnik Iskratela je postal Iskra Telekom Holding, d.d., (ITH) s 55,535 % deležem, v katerem ima večinski, 86,31 % delež sam Iskratel. Iskratelov menedžment upravljavsko popolnoma obvladuje Iskratel, z veliko verjetnostjo pa lahko kmalu pričakujemo tudi njegov menedžerski prevzem. Ključno vlogo pri pripravljanju terena za menedžerski prevzem je odigrala Gorenjska banka.

Družbena odgovornost podjetij pomeni, da si ta pri svojih vsakodnevnih poslovnih dejavnostih prostovoljno, in ne zgolj na podlagi predpisov, prizadevajo izpolnjevati družbene in okoljske cilje. Družbeni in medijski pritiski se v tujini, predvsem v zrelih gospodarstvih z oblikovanimi (in delujočimi) pravili poslovne kulture, čedalje hitreje razvijajo v silo, ki je tuja (pa tudi domača) podjetja že zaradi uspeha svoje osnovne dejavnosti preprosto ne morejo več ignorirati.