Toda ali je to, da se življenje igrificira, res nova ideja? Pravzaprav ne. Skoraj zagotovo bi prišla na dan že prej, če bi za to obstajali tehnološki predpogoji. Eden pomembnejših tovrstnih pogojev je na primer sistem identifikacije. Poosebljene storitve so namreč mogoče le, če nas je mogoče tako ali drugače identificirati. Pred leti so to bili le osebni dokumenti in mogoče telefon, sedaj pa je možnosti neprimerno več. Predvsem zato, ker imamo mobilne naprave, ki so na eni strani »pisane« na nas in jih tudi imamo skoraj vedno s seboj.

Računalniške igre so več kot le zabava. Mnogo več. Kot kaže, nam bodo krepko spremenile vsakdanje življenje. Najnovejša tehnološka krilatica, ki naznanja krepke spremembe tako v šolske kot tudi delovne procese, je »igrifikacija« (gamification). Prevod mogoče res ni najbolj posrečen, je pa zato posrečena ideja. Gre za koncept, po katerem je mogoče elemente, ki delajo igre zabavne, vključiti tudi v dejavnosti, ki same zase niso ravno zabavne. V teoriji je mogoče »igrificirati« skoraj vsako dejavnost, vključno z izobraževanjem, zdravstvom, delom in še čem. Se bomo v prihodnosti torej le še igrali?

Pametni telefni in tablični računalniki so opremljeni z zasloni na več dotikov, ki delujejo po načelu kapacitivnosti, zato prepoznajo dotik prsta, ne pa tudi peresa. Peres zanje sploh ne potrebujemo. Vendar če poznamo načelo delovanja plasti nad zaslonom, ki zaznava dotike, potem si lahko pero sami naredimo v nekaj minutah.

Orodij za prevajanje iz enega jezika v drugega je v spletu veliko. Ali to pomeni, da bo splet končno nekaj res odprtega, globalnega in dostopnega vsem ali pa gre za nekaj, kar bo uničilo učenje tujih jezikov?

Prijatelju sem zaneseno razlagal_ »Veš, super igrača, kvadrokopter, poln elektronike, da lahko leti, upravljaš pa ga z iPhonom. Pa še virtualno se lahko greš zračne dvoboje.« Čudno me je pogledal, češ − »Ja, in?«

Je lahko pametni mobilnik ali tablični računalnik naprava, ki spremlja zdravstveno stanje svojega lastnika in po potrebi pomaga pri zapletih? Aplikacije, ki to obljubljajo, so na dosegu, vprašanje pa je, katere od njih bodo res pomagale in katere bodo spadale v kategorijo »eliksirja za dolgo življenje«?

Dejstvo je, da je Google odločno stopil na pot družabnih omrežij. Dejstvo je tudi, da je bilo v ta projekt vloženo ogromno in Google zagotovo ne bo dopustil, da bi tudi ta poskus propadel. In dejstvo je tudi, da dve veliki družabni omrežji nista realnost, vsaj ne na dolgi rok. Ljudje pa so se že malce naveličali Facebooka. Vse to kaže na Googlov uspeh na tem področju. Facebook trenutno na dolgi rok nima nekakšne prihodnosti, in tudi to, da že dolgo niso uporabnikom ponudili kaj resnično novega, kaže na to, da so se znašli v slepi ulici, ko očitno ne vedo več, kako naprej.