Prejšnji mesec smo si pogledali »fotografsko« kroglo, ki zajame 360-stopinjsko fotografijo, ta mesec pa je na vrsti druga novost na področju fotografije. Fotoaparat Lytro zajame fotografijo, goriščno točko na njej, področje fotografije, ki je izostreno, pa določimo pozneje na računalniku, ko obdelamo »surovo« fotografijo.

3D tiskalniki oziroma natančneje naprave za hitro izdelavo prototipov so na trgu že vrsto let, vendar so predrage, da bi jih lahko imenovali naprave za domačo rabo. Prvi korak v tej smeri je bil narejen, ko so storitvena podjetja kupovala 3D brizgalne tiskalnike, ki lepijo prah plast za plastjo, tako da se iz posode prahu »rodi« predmet, nato pa izdelavo predmeta nudile kot storitev. Že tedaj smo zapisali, da gre razvoj teh naprav v smeri domače uporabe. A do začetka letošnjega leta še ni bilo tiskalnika, ki bi bil vsaj približno dovolj majhen in vsaj pogojno rečeno cenovno dostopen, da bi lahko svoje mesto našel poleg domačega računalnika.

Dve leti po originalnem AR.Dronu je Parrot predstavil njegovo drugo različico. Različica 2.0 je lažja za upravljanje, čeprav smo bili že pri prvotni presenečeni, kako preprosto ga je voditi. Nadgrajena je tudi kamera, ki zdaj snema v ločljivosti HD. Poleg tega je dodano tudi magnetno tipalo (magnetometer), ki v kombinaciji z enakim tipalom v tablici omogoča, da je smer leta letalnika naprej tudi smer, v katero gleda uporabnik. Krmiljenje je bolj intuitivno, predvsem pa preprostejše, saj uporabniku ni treba razmišljati, ali je njegova leva enaka levi letalnika. Izboljšano je tudi tipalo pritiska, ki zdaj omogoča samodejno lebdenje tudi nad višino šestih metrov.

»Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval!« je pregovor, ki načeloma drži. Ne pa vedno. Pri programski opremi he že tako. Obstaja namreč kup programov, ki so popolnoma brezplačni, kar je najceneje, kar gre, svoje delo pa opravijo prav tako dobro kot plačljiva konkurenca. Kateri pa so ti programi? Izdelali smo zbirko brezplačnih programov, ki se nam zdijo zanimivi in uporabni.

Najboljše ideje dobimo na dopustu, ko se umirimo in pustimo domišljiji prosto pot. Jonas Pfeil z berlinske tehnične univerze (TechnischeUniversität Berlin) je bil v Togu, kjer se je mučil s snemanjem panoramskih fotografij in prišel na idejo, kako bi vse rešil – dobesedno − z enim metom žoge.

Razvoj vsekakor teži k temu, da bodo TV-sprejemniki čedalje pametnejši in nam bodo ponujali vedno več za enak ali manjši denar. Čeprav je tehnologija za to, kar obljubljajo proizvajalci za prihodnost, že tu, se lahko vprašamo, zakaj ne moremo kupiti zares pametnega TV-sprejemnika že danes. Morda pa si ga lahko sami omislimo?