V prejšnji številki vaše priljubljene revije smo predstavili nekaj brezplačnih alternativ komercialni programski opremi. Če ste se medtem že odločili za prehod na katero med njimi, bravo za vas, če ne, še imate čas. Če nameravate izvesti tako imenovani »full monty«, popoln prehod, in poleg programske opreme zamenjati še operacijski sistem, smo za vas spisali drugi del prispevka, ki poskrbi, da tovrstno početje (p)ostane pretežno neboleče.

V današnjem času se vse vrti okoli zniževanja stroškov. Bodisi doma bodisi na delu, varčevanje je postalo nuja. Žal pa vse prevečkrat začne tam, kjer tega ne bi bilo treba, velikokrat pri informatiki. Namesto da bi računalniško podprte procese okrepili, skladno z rekom čas je denar, zarežemo v ta pomemben kos pogače in se nato čudimo, zakaj nam gre le še na slabše. A vendar, trdimo, se tudi na področju računalništva da (varno) prihraniti kak evro.

Sklepno vprašanje zastavljam v obliki, ki dopušča le ugibanja, saj bi bil v obrnjenem primeru odgovor več ali manj jasen, ker odprtokodniki v glavnem nimajo problema s sprejemanjem Marxa. Za primer lahko navedem Stefana Mertena, ki predseduje mreži somišljenikov pod imenom Oekonux. (Merten, 2001)

Aktualna ekonomska kriza je s stališča Marxove analize fikcija. Ima seveda zelo realne posledice, a ostaja fikcija, ker nima realnih korenin: prava kriza se bo spočela v produkciji. To ne pomeni, da nam marksizem nima česa povedati o sedanjih razmerah, saj nam pomaga odkriti, kar sta napisala Jonathan Nitzan in Shimshon Bihler, da je obstoječa kriza le patent za dodatno akumulacijo kapitala. (Cochrane, 2008) Morda je to tudi izgovor pred milijoni ljudi, ki so pred dvema desetletjema zdrveli v kapitalizem tudi zato, ker so jim obljubljali med in mleko, česar zdaj kapitalisti nočejo plačati, »kriva« pa je kriza.

Ste kdaj želeli hladilnik, ki bi vam v trgovino dostavil nakupovalni seznam? Se vam cedijo sline po mikrovalovni pečici, ki bi vam servirala topel obrok še isto sekundo, ko stopite skozi vhodna vrata? Bi imeli budilko, ki bi črpala informacije za delovanje iz vašega Outlookovega koledarja? Kratici, zadolženi za vse vaše želje, sta UPnP in DLNA! V prihodnosti bosta udejanjili vse to in še več.

Pred kakšnim mesecem je skupina treh mladih poslancev predstavila pobodo, po kateri naj bi se izdelal načrt prehoda slovenske državne uprave na odprtokodno osnovo. Predlog je naletel na precej odzivov, tako dobrih kot slabih. Komentarji so se kar vrstili – od tehnoloških do strateških, več ali manj pa so bili spet v maniri skorajda verske gorečnosti v eno ali drugo smer. Eni so se šli antiglobalistično-anarhistično-revolucionarno kampanjo, po kateri je treba vse multinacionalke fentati, saj nas samo molzejo, izsiljujejo in delajo odvisne od njih, druga, kapitalistično-»money-talks«-korporativna pa, da je vse, kar je povezano z odprto kodo, »kar nekaj«, da tako ali tako ne deluje, da ni ljudi in podjetij, ki bi jo podpirali, da gre za komunizem v bitni obliki in podobno. Skratka standardno …

Eden izmed ključnih pojmov, ki v zadnjem času temeljito pustoši po logih informatikov, je interoperabilnost (angl. interoperabilitiy). Pojem naj bi opisoval načine in zmožnost sistemov, da (so)delujejo med seboj. Različni viri navajajo podobne definicije.