V življenju se naučimo, česa se lahko dotaknemo, kako previdno moramo predmet prijeti, da ga ne poškodujemo, in česa ne smemo, saj bomo začutili bolečino. Pomaga pet milijonov čutnih celic v koži, ki ima pri odraslem človeku površino med poldrugim in dvema kvadratnima metroma. Ne občutimo pa le bolečine, tudi nežni dotik, hladen vetrič in sončne žarke.

Človek ima v nosu 30 milijonov vohalnih celic, s katerimi lahko zazna vonj 350 molekul in okoli deset tisoč spojin, pa še to pod pogojem, da je njihova koncentracija relativno visoka. Pes ima 250 milijonov vohalnih celic. Umetni nos uporablja le 32 vohalnih tipal, ki so relativno natančna, vendar jih je treba pred vsakim »vohanjem« nastaviti. Prepozna pa lahko le vonje, ki jih ima v bazi podatkov, saj so zanj vonji le molekule v zraku. Na vonj se ne more odzivati kot človek, kateremu je vonj prijeten ali pa ga odbija, kljub temu pa bo imel umetni nos pomembno vlogo kot del alarmnega sistema v industriji in medicini.

Uho je naš najhitrejši senzorski organ in lahko določa, iz katere smeri prihaja zvok, na nekaj stopinj natančno. Z dobrimi 15 tisoč »slušnimi« celicami na uho lahko razloči 400 tisoč tonov. Vseeno pa sliši manj kot mikrofon, saj na primer ne slišimo pesmi kitov, ki jih ti oddajo na frekvenci 280 kHz. Človek lahko sliši le zvočne frekvence na področju med 16 Hz in 20 kHz. Mikrofoni omejitve nimajo, ne znajo pa, kar je za človeka naravno - izolirati enega zvoka (se osredotočiti nanj) in določiti njegov izvor.

Najstarejša znana galaksija, posneta s Hubblovim teleskopom, je od Zemlje oddaljena 13,2 milijarde svetlobnih let. Elektronski mikroskop vidi stvari, velike 0,1 nanometra. Človeško oko »vidi« galaksijo, oddaljeno 2,3 milijona svetlobnih let, najmanjši še videni predmet pa ima premer 1000 nanometrov. Optične naprave »vidijo« dlje, ostreje in z več podrobnostmi, kljub temu pa znanstveniki poskušajo izdelati napravo, ki bi znala posnemati človeški vid.

Na lestvici superračunalnikov že nekaj časa vodi »računalnik K«, ki sta ga s skupnimi močmi zgradila Fujitsu in Riken. Ko bo dokončan, bo sestavljen iz 800 strežniških omar, porabil bo energijo, ki bi zadostovala za deset tisoč gospodinjstev, in imel računsko moč nekaj več kot deset petaflopov na sekundo. Na drugi strani pa imamo človeške možgane, ki porabijo le med 20 in 40 vati, a so »verjetno« zmogljivejši in neprimerljivo manjši.

Lahko še kaj ogrozi lepo zamišljeno strategijo globalne dominacije? Lahko. Vidno vlogo potencialnih sporov pomenijo spori o intelektualni lastnini (patenti).

Operaterji, mobilni ali fiksni, so hkrati blagoslov in prekletstvo četverice podjetij. Z investicijami v infrastrukturo so izgradili internet in Amazonu, Facebooku, Applu in Googlu omogočili delovanje storitev. So vratar do uporabnikov, ki je zmožen prekiniti povezavo, zato bi jih četverica zelo rada odstranila iz enačbe.

Google je leta 2005 kupil malo podjetje Android, nato pa še dve leti posvetil razvoju operacijskega sistema glede na lastno vizijo, kakšen naj bo.

Četverica zasluži veliko denarja, zato si lahko privoščijo izlete na trge, ki jih ne poznajo najbolje.

Dnevna soba je področje, ki si ga četverica zelo želi, a ji ga še ni uspelo osvojiti. Posel distribucije vsebin po televiziji je zanje zanimiv zaradi obsega samega, saj je v zahodnem (bogatem) svetu je težko najdi posameznika, ki ne konzumira te oblike zabave, in zaradi podatkov, ki pri tem nastanejo.