Televizija naj bi bila po pričevanju nekaterih sociologov in komunikologov medij druge polovice 20. stoletja. Medij 21. stoletja pa že postajajo internet in multimedijske vsebine. V tej drugi polovici 20. stoletja je televizija prišla (skoraj) v vsak dom in lahko bi rekli, da ni človeka, ki ne bi znal z njo upravljati, vsaj toliko, da si lahko pogleda na TV-zaslonu program, ki si ga hoče ogledati.

Za v nadaljevanju opisane postopke ne prevzemamo nobene odgovornosti, uporabljate jih na lastno odgovornost. Navajamo jih, ker se mnogi v trenutnem zamahu želja po določeni vsebini odpravijo v internet iskati vsebino na način, ki je zanje še nevarnejši, predvsem pa neučinkovit. Na sosednjih straneh predstavljamo legalne načine nakupa izdelkov, vendar pa se avtor počuti moralno neomadeževan, če pred nakupom novo izdanega albuma znanega pevca prej album sname z interneta, ga nekajkrat preposluša in se šele nato odloči, ali bo zgoščenko kupil ali le obiskal koncert pevca ali pa še to ne (seveda sledi izbris albuma)…

Nakup in prenos glasbe iz spletnih trgovin, ki urejeno in pregledno ponujajo nakup glasbenih albumov ali celo posameznih skladb, je trend, ki ga je spodbudil Apple z izidom svojega digitalnega predvajalnika iPod. Izkazalo se je da sta preprostost, s katero spletne trgovine omogočajo dostop do glasbe, in hipna transakcija (v istem hipu, ko se uporabnik odloči, da bi želel pesem ali album) ključni prednosti, ki sta bili katalizator prodaje predvajalnikov iPod, ki so Apple izstrelile v vrh distribucije digitalnih vsebin prek spleta.

Tako kot walkmana nismo dobili z vloženo kaseto, tudi digitalni predvajalniki glasbe najpogosteje iz škatel prilezejo prazni. A kako vanj spraviti našo zbirko CD-jev? Je spletnim glasbenim trgovinam zaupati? Obstaja več poti, ki se razlikujejo po preprostosti, ceni in legalnosti.

Ponudba prenosnih predvajalnikov digitalnih vsebin na slovenskem trgu ostaja dokaj pestra. In ker se v košarah supermarketov še vedno najdejo tudi neznani izdelki sumljive kakovosti, smo se odločili izbiro in pregled omejiti na modele z 8 GB internega pomnilnika.

Zgodovina zvočnega formata MP3 sega v preteklo tisočletje, pa vendarle v svetu računalništva skorajda ni stvari, ki bi živela v uporabi tako dolgo kot prav MP3. Čeprav je format doživel nekaj nadgradenj, svoje pa so prispevali tudi tekmeci, pa ga nihče ni prav zares omajal. MP3 je tu in vse kaže, da bo ostal, z njim pa tudi glasbeni zapis brez informacij o avtorskih pravicah in zaščiti …

Uporabnik, ki še ni okusil prednosti domačega omrežja, si pogosto sploh ne predstavlja, kaj vse lahko počnemo z njim. Zanimivo pa je da uporabniki, ki domača omrežja vsakodnevno uporabljajo, prav tako niti ne vedo, kaj prek njih delajo. Pogosto šele ko kaj »crkne«, vidimo, kaj vse nam domača omrežja omogočajo in tudi – poglejmo resnici v oči – kako smo odvisno od njih.

Glede omrežne opreme prav uporabniki doma in v malih pisarnah v zadnjih letih pridobivajo pomembnost, saj se aktivna omrežna oprema vse bolj seli tudi k lastnikom širokopasovnih povezav (kabelski modem, ADSL ...). Za te uporabnike je na trgu tudi veliko kombiniranih naprav, kjer kabelski oziroma ADSL-usmerjevalnik vsebuje tudi stikalo ali celo brezžično dostopno točko in morda še VoIP-prehod. Kaj izbrati in kako postaviti kable oziroma načrtovati brezžično povezavo?

Računalniška omrežja so danes hrbtenica informacijske dobe, hkrati pa postajajo čedalje zmogljivejša, robustnejša, s tem pa tudi vse kompleksnejša. Omrežja sestavljajo različne naprave, ki opravljajo najrazličnejše naloge.

Domače omrežje lahko povezuje in združuje vse naprave našega doma, ki so zmožne komunikacije po protokolu IP. Tu poleg računalnikov in prenosnikov velikokrat najdemo še tiskalnike, zunanja diskovna polja, spletne kamere, telefone in igralne konzole. Zdaj, ko poznamo teorijo, si poglejmo, kako vse to še v praksi povezati v delujoče in varno omrežje.