Še dva projekta, ki sta na Kickstarterju prejela dovolj denarja za komercializacijo, sta nam padla v oči. Prvi je 3D-tiskalnik, ki ga oglašujejo kot cenovno dostopnega, pa čeprav bo stal več kot tri tisoč ameriških dolarjev. Gre za profesionalni tiskalnik, veliko bolj natančen od domačih 3D-tiskalnikov, imenovanih tudi pištole vročega lepila, ki talijo plastiko. Drugi izdelek pa je igralna konzola s ceno pod 100 dolarji, ki sloni na operacijskem sistemu Android.

Razvoj »kačjega pastirja« je bil mogoč zaradi velikodušne finančne injekcije ameriške vojske, kateri milijon dolarjev ne predstavlja veliko. Toliko je stal le razvoj zanimivega mikro letalnika, ki ga bo podjetje TechJect ponudilo tudi civilistom. Prek storitve Indiegogo, ki je namenjena zbiranju kapitala spletnih uporabnikov, so zbrali dodaten milijon, pa čeprav so si zastavili cilj le 110 tisoč dolarjev.

Pametne telefone in tablične računalnike bi želeli povezati z vsemi mogočimi (in manj mogočimi) »stroji«, ki sestavljajo naš vsakdan. Mislili bi, da smo našli odgovor za en univerzalni povezovalni standard, vendar ni tako. Redno si izmišljujemo nove ali pa obstoječim dajemo nove zmogljivosti. Zadnje čase je veliko govora o zrcaljenju zaslona.

Mobilnim operaterjem niso všeč neodvisne storitve, ki jim odžirajo denar, toliko bolj, če to počnejo najbolj dobičkonosni storitvi kratkih sporočil (SMS). WhatsApp imenujejo ubijalec SMS-jev, po predvidevanjih pa naj bi lani operaterjem globalno odžrl 14 milijard dolarjev.

OLED je elektronska naprava, ki odda svetlobo kot odgovor na električni tok, ki teče skozi njo. V procesu elektroluminiscence elektroni prehajajo iz katode v emisijsko plast, kjer zasedejo »vrzeli« prevodne plasti. Ko je vrzel polna, elektron odda energijo v obliki fotona svetlobe. Barva in energetska učinkovitost sta odvisni od snovi v emisijski plasti.

Prvo generacijo odpornega stekla Gorilla podjetja Corning smo dobili leta 2007 na prvem Applovem iPhonu. Danes le malo mobilnih naprav višjega in srednjega cenovnega razreda ni zaščitenih z njim. Letošnja novost je tretja generacija. A pojdimo po vrsti.

Letošnje smernice so takšni in drugačni elektronski pomagači, s poudarki na tistih, ki pomagajo ljudem pri skrbi za lastno zdravje in dobro počutje. Ker se prebivalci bogatega sveta spoprijemajo s problem debelosti, ne čudi, da je morebiti najbolj zanimivi pomagač pametna vilica. Po našem mnenju ima vsaj tri očitne slabosti: ni ravno poceni (99 dolarjev), je debela in zato nerodna za držanje v roki in ni je mogoče prati v pomivalnem stroju.

Industrija zabavne elektronike nujno potrebuje novo zvenečnico, besedo ali besedno zvezo, zaradi katere bodo kupci drli v trgovine. Tudi če bodo izdelki dražji od deset tisočakov? Izkazalo se je, da beseda 3D ni dosegla svojega namena, zato so našli novo – ultravisoka ločljivost. Podobno kot pri 3D-televizijah se tudi tu lahko vprašamo, kaj bi moralo biti prej. Kura (naprava) ali jajce (vsebine), kajti če za 3D-vsebine lahko rečemo, da jih ni dovolj, vsebin v ultravisoki ločljivosti, namenjenih domačim uporabnikom, še ni.

Želja po zaslonu, ki bi imel lastnosti lista papirja, je prisotna že dolgo, vendar tako imenovani fleksibilni zasloni še niso našli poti v komercialne izdelke. Bo tako tudi s »papirnato tablico« (Paper Tab), fleksibilnim zaslonom, ki ga v sodelovanju z Intelom in kanadsko kraljičino univerzo (Queen's University) razvija britansko podjetje Plastic Logic?

Želimo si, da bi prenosnik čim dlje deloval na »baterijski pogon«, če pa baterije ni mogoče zamenjati, potem je v našem interesu, da ustrezno skrbimo za baterijo in ji čim dlje podaljšamo rok trajanja. Pri takih napravah je namreč drago, da vam na uradnem servisu zamenjajo baterijo. Na žalost pa je takšnih naprav iz dneva v dan več.