V praksi se včasih zgodi, da hočemo izvedeti razliko med dvema datumoma, in to razliko predstaviti v takšni obliki, da je vidno, za koliko let, mesecev in dni se datuma razlikujeta. Na primer, če hočemo, koliko smo starejši ali mlajši od nekoga drugega. Kako to narediti na »znanstveni« način? Recimo v elektronski preglednici.

V elektronski preglednicah velikokrat uporabljamo tudi velike številke. Z njimi sicer ni nič narobe, a so včasih težko berljive. Šest- ali večmestna števila le težko preberemo, ne da bi šteli število mest in iz tega ugotavljali, ali gre za stotine ali desetine milijonov. Gre pa seveda tudi lažje.

Ste nepremičninska agencija in prodajate nepremičnine po vsej Sloveniji. S svojega seznama prodaje v elektronski preglednici bi radi izluščili vsa mesta, kjer ste prodali hiše in stanovanja.

V podjetju ste sledili prodaji izdelka v preteklih šestih mesecih. Iz podatkov bi radi sklepali, kakšna bo prodaja v naslednjih šestih mesecih. Trendi, seveda. Če ste se kdaj ukvarjali z ekonomijo, tehniko ali drugo vedo, ki je vsebovala tudi nekaj matematike, potem lahko izračunate tako imenovani trend. A kdo bo to računal? Ali ne zna tega elektronska preglednica?

Ljudje smo pač takšni, da radi v naprej dajemo sodbe, tudi če ne poznamo vseh relevantnih podatkov. In tako je tudi v poslovnem svetu. Vzemimo, da delamo raziskavo, izsledke pa sproti vpisujemo v Excelovo tabelo. Če bi nekdo to tabelo odprl in vanjo pogledal, še preden so znani vsi podatki, bi si lahko o vsem skupaj ustvaril napačno sliko. Da se to ne bi zgodilo, lahko v Excelu uporabimo pogojno oblikovanje, s katerim bomo skrili končne rezultate, dokler vsa polja, v katera vpisujemo sprotne izsledke, ne bodo zapolnjena.

Včasih moramo v elektronski preglednici sešteti vrednosti, ki ustrezajo določenim pogojem. Običajen postopek je, da preglednico najprej razvrstimo po teh pogojih, nato pa izvedemo operacijo seštevanja. A gre tudi enostavneje.

V elektronski preglednici, kot je Excel, velikokrat izdelujemo tudi kakšne obširne tabele, ki so lahko na več delovnih listih ali celo v več datotekah. Če želimo dobiti vpogled v te podatke, moramo datoteke odpreti, nato pa se sprehajati med delovnimi listi ter v njih iskati želene podatke. Gre pa tudi enostavneje.

Zadnje čase postajajo geografske koordinate čedalje pomembnejša zadeva. Ne le, da ima vse več ljudi takšne ali drugačne navigacijske naprave, geografske koordinate uporabljajo tudi različne spletne storitve. Tako lahko z njimi na primer krmilimo dogajanje v Google Earthu ali pa dodamo geografske reference fotografijam, kot je to pri storitvi Flickr. A za to potrebujemo podatke v različnih oblikah oziroma formatih.

Včasih moramo v elektronski preglednici sešteti vrednosti, ki ustrezajo določenim pogojem. Običajen postopek je, da preglednico najprej razvrstimo po teh pogojih, nato pa izvedemo operacijo seštevanja. A gre tudi enostavneje.