Film je v svojem več kot stoletnem obdobju obdržal iste formate (super 8, 16, super 16 mm in 35 mm ter v izjemnih primerih tudi 70 mm), medtem ko je video v zadnjih nekaj deset letih šel skozi obdobje hitrega razvoja več kot 20 različnih in med seboj nezdružljivih formatov.

V dosedanjih člankih smo se srečali z osnovami videa, kamere, nastavitvijo beline, filtri, napotki za snemanje iz roke in stojala. Tokrat sem se odločil podati krajši pregled razvoja filma in analognih videosistemov.

V prejšnjem članku sem pisal o snemanju »iz roke«, kar je najpogostejši način snemanja med neprofesionalnimi uporabniki kamer. To seveda ni narobe, a vseeno, če hočemo doseči kak poseben učinek (kot so o intervalno snemanje in podobnih prijemi), je uporaba stojala ali druge priročne zadeve že nujno zlo. No, recimo raje dodatek.

Tokratna tema so praktični nasveti za čim mirnejše rokovanje z kamero, ob predpostavki, da ne uporabljamo stojala. Pod »lupo« vzeli tudi druščino v planinski koči ...

V preteklih številkah smo spoznali osnovne značilnosti TCP/IP-ja in videli, kaj je treba storiti, da lahko najpogosteje uporabljane naprave priključujemo v omrežje. Tokrat pa se bomo poigrali z nekaterimi možnostmi, kako razširimo domače omrežje prek meja, ki jih določa usmerjevalnik …

Barvna temperatura? To poglavje se morda sliši nekoliko zapleteno, a je zelo pomembno za razumevanje nekaterih stvari tudi na področju videa.

V preteklih številkah smo pridobili določena znanja, ki so potrebna, da uporabnik laže razume problematiko, povezano s področjem TCP/IP. Tokrat pa si bomo ogledali nekaj več praktičnih zgledov, ki se pogosto pojavljajo v vsakdanji rabi in si jih lahko uporabnik prilagodi svojim potrebam.

Dandanes je video oprema dostopna že vsakomur. In nadebudni snemalci snemajo vsepovprek, pač na ravni, ki jim jo ponuja »full auto button«. Zakaj ne bi presegli te ravni, tudi če ste začetnik? V naši hitri šoli se boste lahko seznanili s teoretičnimi in praktičnimi osnovami za uspešnejše (re)kreativno video snemanje.

Podatkovna omrežja se zdijo na prvi pogled pogosto popolnoma drugačna od klasičnih telekomunikacijskih omrežij. Dejstvo pa je, da mehanizem deluje na podobnih načelih. Oglejmo si jih podrobneje, preden si spet zadamo praktične naloge.

Splošno je znano, da je TCP/IP omrežni protokol, ki ga uporabljamo v različnih okoljih, kot so krajevno omrežje (LAN), prostrana omrežja (WAN) ter »omrežju omrežij«, ki je danes, po priljubljenosti in številu uporabnikov, nesporno številka ena – v internetu …