Jernej Barbič je tisti Slovenec, ki se je odločil, da bo po končanem šolanju v Ljubljani nadaljeval študij v tujini, po koncu študija pa je tam tudi ostal in je trenutno profesor asistent računalništva na univerzi Južne Kalifornije v Los Angelesu. Letos smo lahko o njem zasledili članke v slovenskih medijih, avgusta pa se je pojavil v tujih spletnih strokovnih medijih, ker je brezplačno ponudil najbolj celovito programsko knjižnico za simulacijo deformacij 3D-objektov.

Dokumentarni program Discovery ima zanimivo oddajo Obnova po ameriško, kjer lastnik obnovi vsak izdelek, ki mu ga prinesejo stranke. Ni pomembno, kako star je, kako uničen je. Najraje ima čim starejše naprave, čeprav ne more kupiti rezervnih delov in mora pokvarjene in manjkajoče narediti sam, saj kot pravi, »takrat smo v Ameriki še delali stvari, ki trajajo«.

Pop TV se hvali, da je njihova spletna stran najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji. Glede na rezultate spletne raziskave MOSS je to celo res, če … Če ne bi raziskava upoštevala le strani, ki so k njej pristopile, ter bi upoštevale vse strani, ki se ponašajo z domeno .si (google.si) oziroma tudi strani s tujimi domenami, katere obiskuje veliko Slovencev (facebook.com), a ne gostujejo na strežnikih v Sloveniji. Šele to bi pokazalo, kdo največji v deželi tej, saj šteje le število obiskovalcev.

Človeku, ki doživi infarkt, lahko pomaga le hitro reševanje. Še najbolje bi bilo, če bi vsi znali oživljati in bi bili defibrilatorji povsod, pa niso. Zamisel projekta iHelp je nastala leta 2011. Statistika bolezni srca in ožilja je sprožila vprašanja in razmišljanja, kako ponuditi oziroma omogočiti dostopnejšo, predvsem pa hitrejšo pomoč, ki je ključna pri zagotavljanju preživetja. Del projekta je tudi mobilna aplikacija iHelp, ki je trenutno v fazi preizkušanja.

Priročno je, da vse stike mobilnega telefona, fotografije, posnete z njim, oziroma vse podatke, ki jih »ustvarimo«, hranimo v oblaku. Skoraj so nas prepričali, da bodo veliki ponudniki spletnega podatkovnega prostora zanje bolje poskrbeli. Nihče, razen če ne dovolimo, ne bo imel dostopa do njih, poskrbljeno bo za varnostne kopije, kar sami redko počnemo, in tako naprej. Bolj bodo varni, kot če bi bili shranjeni na diskih domačih računalnikov, zato se nam s tem ni treba več ubadati. Mat Honan, sodelavec ameriške revije Wired, ve, da ni vse tako rožnato.

Maja 2004 smo z ognjemeti praznovali vstop v Evropsko unijo, le malo ljudi pa je dojelo, kako izkoristiti potencial velikega skupnega trga. Osem let pozneje kot »bubregi v loju« uživamo v »umetno« izoliranem raju in se čudimo, zakaj je skoraj vse pri nas dražje. Še huje. Skoraj smo že sprejeli argument, da so cene višje zaradi majhnosti trga. Čakajte malo. Kako majhen trg? 500 milijonov nas je!

Zanimivo je priti v državo, kjer je razvoj mobilne telefonije na stopnji, ki smo ji bili v Sloveniji priča pred deset ali celo več leti. Kosovo je kot časovni stroj. Cene so smešno nizke, na voljo je le omrežje druge generacije (2G), skoraj vsi uporabniki so predplačniki, subvencij na telefone pa ni. Še več, operaterja telefonov ne prodajata ali jih prodajata v zelo majhnih količinah, saj so ti cenejši na cesti, pri uličnih (pre)prodajalcih. Na voljo pa je vse, tudi najnovejši telefoni z vsemi možnostmi, ki pa jih omrežje seveda ne podpira.

Eden vidnejših dogodkov letos je bil izid Windows 8. Glavna značilnost novega sistema je v tem, da bo podpiral različne platforme oziroma ga bo mogoče najti na namiznih računalnikih, prenosnikih, tablicah in tudi pametnih telefonih. Na prvi pogled je takšna »standardizacija« dokaj dobra zamisel. Windows kot tak je najbolj uporabljan operacijski sistem na svetu, in to s tržnim deležem, ki ga zlepa ne bo nihče dohitel. A če je Microsoft na področju osebnih in prenosnih računalnikov nesporni kralj, na mobilnem področju, torej pri tablicah in mobilnih telefonih, še zdaleč ni bilo tako. Tam kraljujeta Apple z iPadom in iPhonom ter takšne in drugačne androidne naprave, pa tudi Symbian ima kar nekaj uporabnikov. A za tem prvim pogledom se za nas uporabnike skriva nekaj, kar ni nujno, da nam bo najbolj všeč.

Ko je Microsoft kupil Skype, je bilo jasno, da ne bo dolgo zadovoljen s poslovnim modelom in bo hotel iz »pridobljene« storitve iztisniti več. To je tudi storil. Storitev prikazuje pogovorne oglase. »Pogovorni« se imenujejo zato, ker Skype upa, da se bodo ljudje med telefonskimi pogovori o njih pogovarjali. Z njimi želi »zmotiti« normalen tok pogovora, zato so ti prilagojeni lokaciji, starosti in spolu uporabnika storitve.

Operaterji so dojeli, da uporabniki od njih zahtevajo celovito storitev vseh elektronskih komunikacij. Fiksne in mobilne telefonije, televizije in interneta. Ker pa so viri omejeni, naravni in tisti bolj posvetni, si vsak operater ne more privoščiti gradnje lastnega omrežja, zato je zanj edina možnost gostovanje na tuji infrastrukturi. Po Amisu, ki se je odločil za manj globoko povezavo, v bistvu svojim uporabnikom nudi Si.mobilove pakete z dodano svojo blagovno znamko, se je za ponujanje mobilne telefonije odločil še Telemach. Ta se je odločil za višjo stopnjo operaterstva, gostuje pa na omrežju Tušmobila.