Trend Googlovega iskanja pred vsakim izidom naslednje generacije Applovih naprav kaže povečanje vprašanj o težavah v hitrosti delovanja starejše naprave. Zakaj se uporabniku »starega« iPhona, ki je do tedaj deloval normalno, po izdaji novega modela zdi, da je njegov telefon začel delovati počasneje? Je v ozadju Applova zarota, s katero želi spodbuditi nakup novih naprav?

Dilema, pred katero so postavljeni naročniki dostopa v internet. Naj si omislijo statični, vedno isti naslov IP, ali naj kar pustijo, da jim ponudnik dodeli dinamičnega, ki pa se vsake toliko spremeni. Prvi pomeni svobodo, ki je večina uporabnikov v resnici ne potrebuje, drugi pa vsaj na papirju nekoliko večjo varnost.

Najbolj nespametna zadeva modernih komunikacij so načini, kako mobilne naprave izdajajo svoj položaj vsakemu, ki zna podatke pridobiti in jih razumeti. Dosti uhajanj informacij je le posledica napak iz preteklosti. Snovalci komunikacijskih tehnologij niso pričakovali uporabe naprav, kot jih uporabljamo danes.

Applov šef Tim Cook je glede zaslonov OLED jasen. Apple je zavrgel idejo, da bi jih vgradil v svoje naprave. »Če kupuješ izdelek na spletu in želiš vedeti, kakšne barve je, dvakrat premisli, preden se zaneseš na barvo, ki jo vidiš na zaslonu OLED,« je dejal na lanski Applovi konferenci.

Netflix in Amazon Prime sta sinonim za storitev pretočnega videa. Le en razlog je. Vsebine! Ne samo stari dobri filmi in serije, redno dodajajo tudi nove, med njimi tudi take, ki jih slovenske televizije niso odkupile. Če katera druga storitev – lokalna ali globalna – ponudi podobno pestrost vsebin, toliko bolje. Ni najbolj pomembno, kolikšna je mesečna naročnina. Tudi če je zgolj en cent, je preveč, če je ne uporabljam. To bi bilo kot kupovanje vstopnic za predstavo v kinu, ki je ne bi obiskal!

Brian Dye iz podjetja Symantec je ob neki priložnosti izjavil, da so protivirusni programi mrtvi. Kaj je mislil? Ali živimo v lažnem prepričanju, da nas programi varujejo, in jih imamo, za nekatere pa tudi plačujemo, čeprav jih ne potrebujemo? Resnica je, da ni dobro vsako misel – ni pomembno, kdo jo izreče – vzeti za suho zlato. Nekaj so ozko gledano protivirusni programi, »skenerji«, drugo pa celovitejši varnostni programi, čeprav v žargonu tudi te imenujemo protivirusni.

Skoraj vsak drugi mesec slišimo, kako so hekerji vdrli v to ali ono spletno storitev in ukradli podatke uporabnikov. Vdori pa se niso zgodili včeraj ali pred dvema dnevoma, temveč pred meseci. Ponudnik pa šele zdaj priporoča uporabnikom, naj za vsak primer spremenijo gesla. V vmesnem času je lahko prišlo do veliko škode, a zanjo, kot smo se že navadili, ponudnik storitve na odgovarja. Se je že tako zavaroval v pogojih uporabe, ki pa jih skoraj noben uporabnik v celoti ne prebere.

Google je pred kratkim vrnil denar 30 tisoč uporabnikom, ki so ga porabili za nakup aplikacije Virus Shield v tržnici Play. Ni šlo za s škodljivo kodo okuženo aplikacijo ali celo za hekersko orodje, zakrinkano kot uporabna aplikacija, temveč preprosto za aplikacijo, ki ni storila tistega (blokirala virusov), kar je obljubljala. Šlo je za spletno prevaro s ciljem kraje denarja. Tudi zaradi takšnih primerov je vse težje vedeti, katere aplikacije je varno namestiti na napravo.

Sodelavka nekaj dni ni mogla gledati televizije IP, ker se ji je pokvaril sprejemnik STB. Klicala je operaterja, ta je iskal napako, čez čas ugotovil, da je napaka v sprejemniku, ter jo napotil v svoj center, kjer bodo napravo zamenjali. Ker gre za operaterja, ki trži storitve IP, natančno ve, ali je s kakšno napravo kaj narobe. Lahko jo uporabnik izklopi, kar zagotovo ni njegov problem, a bi uporabnico lahko poklical in vprašal, ali je kaj narobe, da že nekaj časa ni uporabljala storitev, ki jih redno mesečno plačuje.

Z varčnimi »žarnicami« so nas lobisti izdelovalcev svetil prepeljali žejne čez vodo. Sijalke z žarilnimi nitkami (žarnice po domače) so res stara tehnologija, in več energije, kot je spremenijo v svetlobo, je spremenijo v toploto. Bil je že čas, da se jih znebimo. Zamenjali smo jih z varčnimi sijalkami, sijalkami s kompaktno fluorescentno cevjo (CFL) ali halogenskimi sijalkami, ki so neprimerno dražje, a porabijo manj energije. Še nekoliko manj je porabijo sijalke z diodami LED, ki naj bi veljale za svetilke prihodnosti.