Lepo je biti privrženec kulta z imenom Apple. Podjetje skrbi za svoje stranke z dovršenimi izdelki, za uporabo katerih posameznik ne potrebuje doktorata ali več let prakse. Po zaslugi intuitivnih vmesnikov, pametnih zamisli in strojnih inovacij se denarci kar lepijo na velikana iz sončnega Cupertina. Verniki so še posebej ponosni na srce kateregakoli računalnika, vrednega imena Apple – operacijski sistem Mac OS X. O tem vsi pojejo le hvalospeve, in ni čudno, če bi ga radi imeli tudi mi oziroma vi. Težav(ic)a tiči v stroških, saj je sistem moč namestiti le v, milo rečeno, precej drage računalnike iz jabolčnega nasada. Pa je temu res nujno tako?

Še ene e-počitnice so spet (pre)hitro minile. To je tisti čas, ko lahko e-naraščaj cele dneve bolj ali manj nemoteno presedi za računalnikom, ne da bi mu kdo vztrajno »težil«. Igrice, MP3-glasba, filmi, fotografije, internet, e-klepeti, e-druženje, nova e-prijateljstva, zaupne besede na zidu, ki jih vidi ves svet … Od računalnika se preprosto ne morejo ločiti, najraje bi ga vzeli tudi na plažo in v vodo. Kaj pa če bi vanj namestili vse šolske knjige, delovne zvezke, vaje za ponavljanje, poštevanko, domače branje, prilastke, NOB, gospodarski potencial Latvije, obloustke in kožokrilce? Bi bila ljubezen do računalnika še vedno tako velika?

Na pogorišču Infocoma je leta 1989 nastalo podjetje Legend, ki ni hotelo ponoviti napake predhodnika, zato so se odločili, da bodo šli v korak s časom in v svoje igre sproti vpeljevali nove tehnologije, odločili pa so se vztrajati na vsebinsko prvovrstnih igrah, med katerimi so bile tudi tiste bolj humorne narave. Te so bile mestoma tako prismuknjene, da so bile rešitve ugank ravno zaradi tega dokaj težavne, čeprav zabavne in v svoji odštekanosti tudi logične. Mojster tovrstnih iger pri Infocomu je bil Steve Meretzky, ki je svoj dar za nekonvencionalno prenesel tudi v Legend. Od kopice njegovih iger je Superhero League of Hoboken najbrž najbolj nestandardna.