Fotoaparatov s tipalom polnega Leica formata je čedalje več, tisto bolj pomembno za potrošnike pa je, da se tudi vztrajno cenijo. Tokrat smo pogledali štiri fotoaparate, dva klasična zrcalnorefleksna in dva posebneža. Vsi štirje stanejo pod 3000 evri, dva dobite celo za manj kot 2000 evrov. V ospredju sta seveda Canon in Nikon, tretji posebnež pa je Sony.

Škatle za čevlje, kamor so včasih romali negativi, že nekaj časa ni več oziroma so romale na podstrešja ali v kleti, nadomestil jih je vsemogočni osebni računalnik.

Tista fotografska komuna, ki nabira nove uporabnike kot za šalo in pušča pravoverne fotografe v dvomih, ali se pridružiti ali ne.

Za začetek se najprej posvetimo Panasonicu. Je tisti japonski velikan, ki v svetu zabavne elektronike pomeni veliko. V nasprotju s Sonyjem, ki hoče biti povsod prvi, Panasonic dela drugače. Že dejstvo, da je dokaj hitro opustil zrcalnorefleksne fotoaparate, pove veliko. Pravzaprav je le poskusil, se, kot kaže, opekel in stopil korak nazaj. Odločitev je bila, kot kaže, prava, saj je na področju brezzrcalnih fotoaparatov med pomembnejšimi igralci, predvsem na račun širokega nabora objektivov in spodobnih fotoaparatov. Serija GH pa še posebno izstopa, po njej ne posegajo le fotografi, ampak tudi snemalci, ki želijo na eni strani izkoristiti stare 16-milimetrske filmske objektive, na drugi lažjo in cenejšo opremo, ki še vedno daje odličen rezultat. In to je tisto, kar šteje.

Lahko rečemo, da je bila lanskoletna Photokina prelomna v več pogledih, čeprav prave revolucije na prvi pogled ni bilo. Podjetja so namreč predstavila šest novih fotoaparatov s tipalom polne velikosti Leica formata, kar je več kot prej v štirih letih. Od tega so trije takšni, ob katerih bo povprečen fotograf sicer začel spuščati dodatne želodčne sokove, a so predragi za povprečen žep. Se je fotografska industrija izvila iz krize ali se ponavlja leto 2000, ko sta Pentax in Contax predstavila vsak svoj digitalni fotoaparat s tipalom polnega formata, a ga prvi nikoli ni splavil, drugi pa z veliko zamudo in nato čez nekaj let žalostno propadel?

Drugi del bo bolj morsko obarvan, kar pomeni fotoaparate, ki brez težav prenesejo potop pod morsko gladino. Glavna imena so ostala enaka, zamenjali so se le modeli: Canon D20, Fujifilm Finepix X50 in Olympus TG-1.

Začnimo pri žepnih superzumih. Ta kategorija je postala zelo privlačna, saj nekateri fotoaparati ponujajo zelo veliko v primerjavi s hibridnimi, ki so še večji. Tokratna trojka – Canon Ixus 510 HS, Fujifilm F770EXR in Olympus FS-25MR – je prav posebna. Vsi se ponašajo s širokim kotom, kar je primerljivo s 25 milimetri pri 35-milimetrskihi fotoaparatih, izstopa le Canon z 28 milimetri, vsi imajo vsaj 12-kratno spremenljivo goriščnico, Fujifilm pa kar 20-kratno. GPS manjka le pri Canonu, a se zato odkupi z Wi-Fi povezavo.