Eno najpogostejših vprašanj, kadar razmišljamo o primerjavi med MS Wordom in LibreOffice Writerjem, torej urejevalniku besedil v Microsoftovem licenčnem pisarniškem paketu in odprtokodnem LibreOfficeu, je, ali sta zadevi med seboj združljivi. Zna LibreOffice odpreti Wordove datoteke? Zna Word odpreti Writerjeve? Kaj pa shranjevanje? Ali v prehodu iz enega formata v drugega kaj izgubimo? Kako je s samodejnimi elementi, kot so kazala, podpisi k fotografijam in podobno? Vprašanj je kar nekaj. Kaj pa odgovori nanje? Hm …

Že celo večnost velja, da lahko v besedilne dokumente in elektronske preglednice vstavljamo tudi fotografije in druge medijske vsebine. In tako je seveda tudi v primeru Microsoftovih komponent pisarniškega paketa Office, torej Worda in Excela, prav tako pa to velja tudi za LibreOffice Writer in Calc. Vstavljanje fotografij je v vseh teh programih povsem preprosto. Kaj pa, če bi radi iz dokumenta neko fotografijo kopirali v samostojno datoteko in jo uporabili kje drugje? V tem primeru pa zadeva ni več tako preprosta. Fotografije namreč le redko pustimo takšne velikosti, kot so nastale, saj jih običajno prilagajamo po velikosti glede na potrebe v našem dokumentu. Pri tem pa pride do težav. Če skušamo takšno fotografijo iz dokumenta »potegniti« z ukazom Kopiraj/Prilepi, bo na mestu, kamor jo kopiramo, nastala fotografija enake velikosti, kot je bila v osnovnem dokumentu. In če je bila tam pomanjšana, bo na ciljnem mestu tudi. Se lahko tega kako rešimo?

Ste se kdaj vprašali, kolikšen del oziroma koliko odstotkov zmogljivosti nekega programa dejansko uporabljate? Vprašanje ni niti najmanj za lase privlečeno, saj se z njim zelo resno ukvarjajo skoraj vse analitske hiše. To pa zato, ker tudi pri programski opremi velja, da ne smemo gledati na ceno, ampak na razmerje med njo in tem, kar nam program ponuja. Bi kupili ferrari testarosso za to, da se ob sobotah z njim peljete na tržnico? Verjetno ne. Si lahko recimo država kot protokolarno vozilo kupi renault clia? Verjetno tudi ne. Treba je torej najti neko pametno razmerje. A če hočemo najti to razmerje, moramo upoštevati vse lastnosti nekega izdelka. To pa pomeni, da ga moramo kolikor toliko dobro spoznati. Pri avtomobilih je to seveda neprimerno lažje kot pri recimo programski opremi. Sodobni programi vsebujejo na stotine funkcij. A če jih pogledamo malo bolje, ugotovimo, da večine teh nikoli ne uporabljamo. Analitiki so nekako izračunali, da 80 odstotkov uporabnikov uporablja le 20 odstotkov funkcij, ki jih ponuja sodobna programska oprema. Seveda gre za neko povprečje, saj se pri nekaterih programi uporablja večji, pri drugih pa manjši del njihove funkcionalnosti.

Microsoft je predstavil zbirko Office Mobile za uporabnike mobilnih telefonov z operacijskim sistemom Android. Zbirka je v trgovini Google Play že na voljo za uporabnike iz ZDA, predstavitev na ostalih trgih, vključno s Slovenijo, pa bo sledila v prihodnjih tednih.

Microsoft bo 8. aprila 2014 prenehal zagotavljati podporo za operacijski sistem Windows XP, ki je bil predstavljen pred skoraj 12 leti, in zbirko Office 2003. Po zaključku podpore, ki je v skladu s pravilnikom o življenjskem ciklu izdelkov, Microsoft uporabnikom in partnerjem ne bo več nudil novih varnostnih posodobitev in drugih popravkov, brezplačne ali plačljive podpore in osvežitev spletnih tehničnih vsebin. Uporaba nepodprtega operacijskega sistema Windows XP in zbirke Office 2003 lahko podjetja izpostavi različnim tveganjem in višjim stroškom lastništva, zato Microsoft priporoča čim hitrejši prehod na sodobnejše različice operacijski sistemov, kot sta Windows 7 in Windows 8, in novi Office.

Pred kratkim smo v uredništvo dobili v test slovensko različico Microsoftovega Officea Professional 2010. O tem, kaj novi sistem ponuja, smo že precej pisali in še več bomo, a tokrat nekaj malce manj resnega.