Podatek, ki je pomemben, saj posredno pove, koliko časa bo mobilna naprava delovala na »baterijski pogon«, je »kapaciteta« baterije oziroma njena »moč«. Redkeje srečamo podatek o vat urah (Wh). Na primer baterija z 1 Wh bo eno uro zagotavljala električno moč enega vata ali dva vata pol ure, če elektriko zagotavlja bolj energetsko potrebni napravi in tako naprej. Standardna baterija za prenosne računalnike ima nazivno moč 50 vatov, baterija za tablične računalnike polovico tega, baterija za pametne telefone pa manj kot petino (manj kot 10 W).Ker ta mera ni univerzalna, večkrat zasledimo podatek o amper urah. Dosledno gledano meri ne smemo zamenjavati, saj ne povesta enega in istega, ena meri električni naboj, druga porabljeno moč, da pa je zadeva za uporabnike enostavnejša, lahko poenostavimo, da oba podatka govorita o kapaciteti baterije.

Bili smo v kameni dobi, nato v bakreni in na koncu v železni dobi, ki naj bi še trajala. Če pa pogledamo okoli sebe, hitro opazimo našo odvisnost od baterij. Se je začela doba baterij oziroma če nadaljujemo po prvi klasifikaciji – dobrodošli v litijevi dobi. Baterije pomenijo »svobodo«, vsi pa si želimo čim manjkrat mobilno napravo priključiti na napajalnik, kar pomeni, da mora mobilna naprava samostojno delovati čim dlje. Hkrati je baterija tudi kritičen sistem mobilne naprave, ki se najprej okvari. Na žalost uporabnikov naprav, saj baterije ni mogoče hitro, enostavno in predvsem poceni zamenjati. In pozor pri cenenosti. Baterija mora biti kakovostno izdelana, ni dovolj le, da se ponaša z najnovejšo tehnologijo!

Večina modelov 3D-tiskalnikov, ki meri na domače uporabnike, se zgleduje po prostokodnem projektu tiskalnika RepRap angleškega doktorja znanosti Adriana Bowyerja. Ta je prepričan, da bo tehnologija 3D-tiskanja v naslednjih desetih letih toliko napredovala, da si bomo lahko 'natisnili' delujoč preprost mobilni telefon. Smela napoved! Vendar tega ni izjavil nekdo, ki ne ve, kaj govori. Leta 2005 si je zadal cilj izdelati napravo za izdelavo prototipov, ki bo cenovno daleč pod cenami naprav za profesionalno rabo, oziroma izdelati poceni 3D-tiskalnik, ki 'tiska' plastiko in je sposoben izdelati svojo kopijo. Prvi model tiskalnika RepRap je poimenoval Darwin, izdelal pa ga je leta 2007. Ker je projekt prostokodni, vsi načrti pa objavljeni na spletu, so zanesenjaki hitro začeli graditi njegove naprave. Danes naj bi tiskalnike RepRap po nekaterih ocenah uporabljalo dvajset tisoč posameznikov, nekatera mala podjetja pa so dostopne načrte (http://reprap.org/wiki/RepRap) uporabila za oblikovanje svojih poceni 3D-tiskalnikov, ki jih ponujajo kupcem.

Utegne biti frustrirajoče, ko se polomi majhen in preprost plastičen del gospodinjskega aparata, ki ne stane veliko, vendar je zaradi tega delovanje naprave oteženo ali onemogočeno. Iskanje rezervnega dela, klicanje serviserja in posledično visoki stroški. Ali ne bi bilo dobro, če bi lahko na spletu našli njegov 'načrt' in ga natisnili? Hitro, preprosto in predvsem brezplačno. Ali pa vsaj poceni. To bo mogoče, ko bomo imeli tridimenzionalne tiskalnike.