Za UHD (2160 p) televizorje trdijo, da so kot pogled skozi okno. Glede ločljivosti slike to velja, ne pa tudi v drugi, za »gledanje« morda še pomembnejši sposobnosti televizorja. Dinamični razpon najboljšega televizorja je še daleč od razpona, ki ga vidi oko! Leta 2007 smo v članku omenili možnost (tinyurl.com/kweor5c) televizorjev in monitorjev z visokim dinamičnim razponom. Dobrih sedem let pozneje so o tem spet začeli govoriti.

Po uspehu podjetja Oculus z očali navidezne resničnosti bi vsi imeli podoben izdelek. Google je prenehal prodajati očala Google Glass iz testnega programa, ker bodo letos na voljo komercialni izdelki. Sony prototip očal kaže že več kot pol leta, Samsungov Gear VR niso prava očala, prej naglavni nosilec za tablifon Note 4. Poleg še cele vrste »manjših« podjetij se je tekmi pridružil še Microsoft, ki ima od vseh še najbolj zanimiv izdelek. Presodila pa bo njegova cena.

Eureka Park ima poseben status med obiskovalci sejma zabavne elektronike CES. Namenjen je mladim podjetjem in izobraževalnim ustanovam, ki nimajo denarja za tekmovanje z največjimi izdelovalci zabavne elektronike. S svojim nastopom kažejo, kaj je v tehnološkem svetu resnično pomembno. Dobra ideja namesto napihnjenih govoric o izdelku, ki bo spremenil življenje, in inovativna naprava namesto malenkostno nadgrajene strojne opreme nekaj mesecev stare naprave.

Razen tehnologije plazmatskih zaslonov, ki so jo uspešno pospravili na smetišče zgodovine, je OLED edina komercialno dosegljiva tehnologija, ki je sposobna prikazati perfektno črno, hkrati pa je tudi energijsko varčnejša od zaslonske tehnologije LCD. Tu pride na oder tehnologija kvantne točke, ki kakovost zaslona LCD, kar zadeva svetlost slike, natančnost barv in barvno globino, približa zmogljivostim zaslona OLED. Za nižjo ceno!

Google je marca lani predstavil storitev Google Genomics, ki je v marsičem pomembnejša od drugih njegovih bolj razvpitih visokoletečih projektov prihodnosti. Zdaj poziva bolnišnice in univerze: »Podatke o človeškem genomu, ki jih imate, lahko spravite na naših strežnikih in na njih izvajate raziskave.«

Na festivalu slovenskih inovacij smo tudi lansko leto opazili nekaj odličnih idej, le upamo pa lahko, da se bodo iz njih razvile zgodbe o uspehu. Problem je v denarju. Vse bolj se kaže, da je Slovenija premajhna, morebitni slovenski vlagatelji pa pretankih denarnic. Iti po denar na osnove za množično financiranje pa ni vedno najboljša stvar.

Zgodovina razvoja tehnologij nas uči, da vedno ne zmaga najboljši. Zmaga najbolj glasen! Tipala fotoaparatov delujejo po enakem načelu, kot so delovala v prvih digitalnih fotoaparatih. So zmogljivejša, občutljivejša, imajo več točk in podobno. Popolnoma drugačni predlogi pa se (še) niso uveljavili v izdelkih široke potrošnje.

Neka stvar nas redno odvrača sploh razmišljati o tem, da bi svoj objekt naredili čim bolj pameten in v njem avtomatizirali vse, kar je možno, če ne gre ravno za nedokončano novogradnjo. Kako tja, kjer je to potrebno, pripeljati vse potrebne kable? Obstaja brezžična možnost, zadnje čase vse več tovrstnih naprav »visi« na omrežju Wi-Fi, a tudi ta ima svoje slabosti. Švicarji imajo skoraj idealno rešitev, ki pa je na žalost čisto po njihovo – zasoljeno draga.

Vtikanje vtičnika USB-kabla v režo je zoprno. Ne gre. Saj res, morda ni prav obrnjen? Tudi obrnjen ne gre. Prvič je bil prav obrnjen, le s premalo silo smo ga potisnili. Koliko časa izgubimo? Pravzaprav je čudno, da vse do danes – razvoj vmesnika USB sega v leto 1994 – nihče ni pomislil na priključek, pri katerem bi bilo vseeno, kako je obrnjen.

Pametne ure je težko oblikovati. Zadovoljiti mora veliko ljudi z različnimi okusi, obsegom zapestja in željami, za kaj bi takšno napravo uporabljali. Izdelovalci klasičnih ur imajo nešteto med seboj različnih modelov, tehnološki izdelovalci pa bi radi z enim (ali nekaj njih) zadostili vsem.