Navigacijske naprave GPS so lahko poleg svoje glavne vloge – pripeljati nas na vpisan naslov –tudi v vlogi kataloga različnih interesnih točk, ki bi nas utegnile zanimati na določeni lokaciji: bencinski servisi, banke, restavracije, morda tudi lokacije stacionarnih radarjev. Večina map v navigacijskih napravah že vsebuje zbirko točk POI, preprosto pa jo lahko razširimo z dodatnimi točkami, bodisi z vpisom v navigacijsko napravo bodisi s priklopom na računalnik in uvozom kataloga točk.

Navigacijske naprave po manj kot desetletju pojavljanja na trgu stopajo v dobo zrelosti. Večina razvitih držav je že dobila kakovostne digitalne zemljevide, ki jih je sicer še vedno treba obnavljati (po nekaterih podatkih se letno v povprečju spremeni skoraj petina cestnega omrežja), a to ni kakšna posebna spodbuda – ne za izdelovalce ne za uporabnike. Pravzaprav zdaj čakamo na navigacijo 2.0, če se izrazimo v spletnem žargonu. Čakamo na revolucijo, ob kateri bodo današnje naprave videti kot črno-beli televizorji.

Podjetja, ki na konkretna vprašanja odgovarjajo megleno, nejasno, z veliko besedami, dejansko pa ne povedo ničesar, mi gredo krepko na živce. Vzemimo primer, o katerem pišemo v tej številki. Zanimalo nas je, kaj predstavništva tujih podjetij v Sloveniji naredijo za okolje, v katerem poslujejo. V njem namreč, kot kaže, ne poslujejo ravno slabo in zagotovo ne z izgubo, saj bi jih v tem primeru več ne bilo tukaj. Iz odgovorov, ki smo jih dobili, je razvidno, da družbena odgovornost ni strateški cilj, temveč je del marketinških, propagandnih in indoktrinacijskih aktivnosti.

Obdobje poletnih mesecev je čas, ko imamo več časa za najrazličnejše aktivnosti in zabavo. To je pogosto tudi čas, ko marsikdo več fotografira in se zato pred počitnicami odloča o nakupu novega fotoaparata.

Evropski poslanec Lojze Peterle je izjavil: »Pocenitev gostovanja in SMS-ov je eden od ključnih dosežkov tega mandata,« in hkrati komisarki za informacijsko družbo Viviane Reding iskreno čestital. Zakaj? Zaradi nižjih cen gostovanja v mobilnih omrežjih, ki jih je Evropska komisija »vsilila« operaterjem. Kdo pa v to sploh še verjame? Vse skupaj me bolj spominja na dogovorno ekonomijo. Komisarka se dogovori s pomembnimi operaterji, kakšne bodo cene, ti se malce razburijo, zmečejo v javnost nekaj floskul o svojem globokem nestrinjanju, če ne celo ogorčenju, nakar je vse tiho. Zadovoljni so vsi, komisarka, pomembnejši operaterji in uporabniki, ki jih zastopa Lojze. In ta se v našem imenu zahvaljuje za … po mojem mnenju eno veliko ničlo.

Sodobna tehnologija je internet pripravila do tega, da je precej podoben realnemu svetu. In če se gremo elektronsko pošto, ki je nadomestek klasični pošti, če se gremo elektronsko bančništvo, ki je nadomestek klasičnemu, če se gremo klepet, ki je nadomestek fizični prisotnosti, potem ni razloga, da se ne bi šli še spletne, internetne ali elektronske politike. Imamo kaj takega?

Zdaj, ko je znan časovni okvir izida Windows 7 in ko je že tudi znano, kako bo sistem videti, saj je na nivoju kandidata za izid, so se že pojavile prve študije o tem, kaj si podjetja mislijo o novem sistemu in kakšni so njihovi načrti.

Statistika in izkušnje nam kažejo, da redko ponavljajoči se dogodki, ne glede na to, koliko so napovedovani, vedno del udeležencev presenetijo in jih zalotijo »s spuščenimi hlačami«. Eden takih dogodkov naj bi se zgodil na silvestrovo 2010, v trenutku proslavljanja in veselja. 1. januarja 2011 ob 00:00 bo vsem, ki sprejemajo TV-signal prek domače antene in bodo ta dogodek pričakali nepripravljeni, TV-zaslon postregel s črno sliko.

Od nekdaj so bile sanje večine grafičnih oblikovalcev, da bi imeli na voljo zbirko fotografij, ki bi tako po vsebinski kot tehnični strani ustrezale njihovim potrebam. Torej zbirko, v kateri bi lahko izbirali fotografije predmetov, živali, ljudi in skupin ljudi in drugega, fotografirano z različnih kotov ter stojišč ter v različnih svetlobnih razmerah in položajih.