Ob mobilnem telefonu, ki ga trenutno uporabljamo, nas ima večina doma vsaj še enega delujočega. Starega morda dve leti. Baterija je opešala, toda še vedno je »nekaj vreden« in srce ne da, da bi ga vrgli v smeti. Tako gre najprej v spodnji predal, čez šest mesecev pa v klet, od koder ga bomo morda čez nekaj let končno vrgli v smeti. Ali pa ...

V trenutku pisanja tega članka ni od premiere Avatarja minilo niti deset mesecev, ko se že zdi, da je plazu 3D-tehnologije, ki ga je film sprožil, že zmanjkalo sape in vse kaže, da se bo ne le popolnoma ustavil, temveč kar postavil nazaj začetno točko. Zakaj je tako?

Avgusta lani je minister za pravosodje izdal pravni akt »Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih«, ki definira, kako naj v bodoče poteka elektronska korespondenca v sodnih postopkih. Po mnenju ministrstva je to pomemben korak do večje učinkovitosti sodišč s pomočjo elektronskega poslovanja in tudi do trikrat nižjih administracijskih stroškov. Govor je o »24-urnem sodišču«, »učinkovitem sodstvu«, »hitrejšem odločanju«.

Naše razmišljanje je takšno: vsak mesec ne kupujemo novega kosa strojne ali programske opreme, nas pa zanima, kaj je mogoče narediti s tem, kar imamo. Zanima nas, kaj lahko naredimo z urejevalnikom besedila, elektronsko preglednico, mobilnim telefonom, prenosnikom, kako delati z glasbo, filmom, slikami in podobno. Zanima nas, ali se lahko kaj novega, zanimivega ali zabavnega naučimo. In to bo osrednja tema prenovljenega Mojega mikra.