Urejevalniki besedil, odkar smo v grafičnih okoljih, ponujajo veliko oblikovnih možnosti. Med njimi je tudi tako imenovana ozaljšana začetnica, inicialka ali kakor koli že poimenujemo prvi znak v odstavku, ki je včasih povečan, da zaseda več vrstic, včasih pa tudi okrašen. V vsakdanjem dopisovanju je tak način sicer dokaj redek, če pa želimo narediti kaj bolj »nobel«, pa je polepšana začetnica lahko kar zanimivo orodje. In kako do nje? Seveda prve črke ne moremo preprosto le povečati, saj se bo s tem le povišala, ne pa spustila čez nekaj spodnjih vrstic (zato se v angleščini imenuje drop cap), kot to želimo. Prav tako je dokaj nesmotrno takšno začetnico vstavljati kot sliko, saj bomo z njo prej ali slej imeli težave, ko bo treba vse skupaj premikati in urejati. Kako torej?

Ste že kdaj videli kak dokument, na katerem je pod besedilom kaj pisalo? Verjetno ste, če ne drugače v filmih, kjer je pod kakšnim zaupnim dokumentom pisalo Confidential ali kaj podobnega. In kako tak žig vstaviti v nek dokument? Načeloma bi ga lahko tako, da bi narisali sličico, jo vstavili v dokument in jo oblikovali tako, da gre besedilo čez njo. To je sicer izvedljivo, a popolnoma nepraktično, posebej v primeru, ko imamo na tej sličici le besedilo. Če to shranimo kot sliko in potem to sliko vstavljamo na vsako stran, je, če ne drugega, dokument precej obilen, saj je v njem toliko slik, kot je strani. Da o času, potrebnem za to, niti ne govorimo.

Običajen slog pisanja v Wordu je tak, da imamo med posameznimi odstavki nekaj razmika. Ta razmik ni posledica znaka za odstavek oziroma tega, da smo pritisnili Enter, pač pa je tako določeno v slogu odstavka. Če tega nočemo, bi seveda lahko spremenili slog tako, da pred odstavkom ne bi bilo razmika, vendar bi s tem lahko podrli celotno oblikovanje – razmiki bi se odstranili tudi med naslovi, podnaslovi in drugimi elementi, ki temeljijo na osnovnem slogu. To pa naprej pomeni, da bi bilo treba spremeniti vsak slog posebej, kar pa je mučno opravilo. Lahko kako drugače odstranimo razmik med dvema odstavkoma, če nam ta ni všeč?

Velike preglednice so včasih nekoliko nepregledne. Eden od načinov, kako jih narediti berljivejše, je, da vsako drugo vrstico obarvamo z drugo barvo. Tako bomo lažje sledili, kaj je v kakšni vrstici, posebej če bomo tabelo natisnili.

V Raziskovalcu smo se navadili, da za izbiro več datotek držimo tipko Ctrl in z miško klikamo želena imena datotek. Postopek je nekaj, česar smo se tako navadili, da to počnemo skoraj samodejno. Težava nastopi takrat, ko pozabimo pritisniti Ctrl in kliknemo kakšno datoteko in celoten izbor se zreducira na to datoteko. In bi se najraje nekam ugriznili. No ja, dokler gre za izbiro nekaj datotek, je zadeva še nekako za preživeti, če pa izbiramo recimo nekaj deset fotografij ali pesmi, pa je precej zoprno, če moramo celoten postopek ponoviti. Za tiste, ki se jim je to že večkrat zgodilo, obstaja v Windows 7 zdravilo.

Večini uporabnikov je spletni brskalnik največkrat uporabljan program. Običajno z njim delamo tako, da ga zaženemo, nato pa vanj vpišemo spletni naslov, ki bi ga radi obiskali, ali pa ta naslov izberemo iz zaznamkov. Z vsem skupaj sicer res ni veliko dela, vendar ali ne gre hitreje? Gre!

Microsoftov sistem nadgradenj in popravkov operacijskega sistema je nekaj, kar uporabniki vsekakor odobravamo. Pri takšnih stvareh je sicer vedno tako, da ne vemo ali so dobre ali ne, saj je sicer res, da preko njih dobivamo popravke za sistem, na drugi strani pa dobimo informacije tudi o tem, kaj vse je bilo z njim narobe, če potrebuje vse te popravke in nadgradnje. A kakor koli že, samodejne posodobitve so nekaj, kar bi moral vsak varnostno ozaveščen uporabnik redno uporabljati.

Kaj se dogaja v mojem računalniku? Kateri programi, procesi, gonilniki so zagnani? Kako spoznati sistem? To so vprašanja, ki se sčasoma pojavijo pri večini uporabnikov, ne glede na to, ali gre za poznavalce ali le za tiste, ki računalnik uporabljajo kot orodje za dosego drugega cilja. Poznati dogajanje v računalniku je včasih nekaj, kar nam lahko privarčuje precej časa in živcev. Toda kako spoznati, kaj se dogaja?