Urejevalniki besedil omogočajo izdelavo številčnih seznamov. Zadeva je dokaj preprosta. Če na primer na začetku vrstice vpišemo številko 1, bo urejevalnik takoj dojel, da hočemo številčni seznam, in bo, ko bomo končali s pisanjem vrstice in pritisnili Enter, v drugo vrsto kar sam postavil številko 2. Kaj pa, če hočemo samo števila? V tem primeru je zadeva nekoliko bolj zapletena. Če namreč vpišemo številko 1 in takoj pritisnemo Enter, urejevalnik tega ne bo sprejel kot namig za to, da gre za številčni seznam. Ali obstaja torej kak način, kako izdelati številčni seznam, ne da bi morali pisati vsako številko posebej?

V besedilu se pogosto pojavi potreba po prehodu besedila na novo stran. V ta namen imajo urejevalniki besedil že nekaj generacij vključeno funkcijo, ki omogoča ročno dodajanje preloma strani. To je sicer v redu, a takšno prelamljanje je, posebej če gre za daljša besedila, najboljši način kako v dokument vnesti kaos, ki ga bomo potem le mukoma uredili. Zato je mnogo bolje, če prelom strani nekako dodamo slogom. Dober primer je dokument, kjer želimo, da je pred vsakim glavnim naslovom prelom strani oziroma da se vsako poglavje, ki se začne s tem naslovom, začne na novi strani. To ročno ni težavno narediti, vendar se lahko zgodi, da bo oblika celotnega dokumenta šla po zlu, če boste pozneje kaj popravljali. Zato je veliko bolje, če nastavitev, da bo pred naslovom prelom strani, dodamo kar v slog Naslov 1 ali kakršen koli slog temu naslovu že dodelimo. Kako?

V vsakem programu, ki ga uporabljamo, se najde kakšna funkcija, ki je ne uporabljamo, a bi jo lahko. Zakaj je tako, verjetno ne vemo niti sami. Čeprav jo poznamo, nam nekako ne pade na pamet, da bi izkoristili to, kar ponuja, lahko pa sploh ne vemo, da obstaja, ali pa je nismo opazili. Ena takšnih funkcij v urejevalnikih besedil je funkcija samopopravkov. Gre za funkcijo, ki samodejno popravlja tipkarske napake, ki se nam zgodijo. In te se zgodijo! Imate tudi vi kakšno besedo, ki je nikakor ne napišete prav v prvem poskusu? Jaz jih imam več. Ena je recimo »oziroma«, ki jo vedno najprej napišem »oziroam«.

Urejevalniki besedil, odkar smo v grafičnih okoljih, ponujajo veliko oblikovnih možnosti. Med njimi je tudi tako imenovana ozaljšana začetnica, inicialka ali kakor koli že poimenujemo prvi znak v odstavku, ki je včasih povečan, da zaseda več vrstic, včasih pa tudi okrašen. V vsakdanjem dopisovanju je tak način sicer dokaj redek, če pa želimo narediti kaj bolj »nobel«, pa je polepšana začetnica lahko kar zanimivo orodje. In kako do nje? Seveda prve črke ne moremo preprosto le povečati, saj se bo s tem le povišala, ne pa spustila čez nekaj spodnjih vrstic (zato se v angleščini imenuje drop cap), kot to želimo. Prav tako je dokaj nesmotrno takšno začetnico vstavljati kot sliko, saj bomo z njo prej ali slej imeli težave, ko bo treba vse skupaj premikati in urejati. Kako torej?

Večina bralcev vas verjetno ve, da je mogoče v urejevalnikih besedil dokaj preprosto in hitro potegniti črto pod besedilom. Pri tem ne mislimo na podčrtano besedilo, ampak na vodoravno črto čez celotno širino strani. Izdelamo jo tako, da na začetku vrstice preprosto vpišemo tri pomišljaje in pritisnemo Enter. A to še zdaleč ni vse. Namesto pomišljaja lahko uporabimo še nekaj drugih znakov, vsak od njih pa bo na zaslonu izrisal drugačno črto. Ti znaki so poleg pomišljaja še podčrtaj (_), zvezdica (*), tilda(~), enačaj (=) in lojtra (#). Kakšno črto narišejo, je odvisno od tega ali uporabljamo Word ali Writer.