Firefox naj bi bil po nekaterih statistikah v Sloveniji najbolj priljubljen spletni brskalnik, čeprav ga Chrome počasi dohiteva. In če že imamo najbolj priljubljen brskalnik, to še ne pomeni, da je tudi najhitrejši. Še več. Nekaj različic nazaj je bil celo eden najpočasnejših in pri Mozilli so se morali resno potruditi, da so stvar spravili v konkurenčne vode. A če je Mozilla naredila svoje, to še ne pomeni, da je naredila vse. Zato smo zbrali nekaj priporočil in predlogov, kako pospešiti delovanje Firefoxa. Kar na začetku povejmo, da čudežev ne gre pričakovati, a splošen vtis je, da stvar deluje nekoliko hitreje.

Ko v Wordu pišemo besedilo, v katero bi recimo radi vključili del iz drugega dokumenta ali spletne strani, lahko naletimo na težave. Postopek sam je dokaj preprost, saj moramo v dokumentu, iz katerega bi radi vsebino pobrali, to označiti in kopirati v odložišče, v ciljnem dokumentu pa izbrati lepljenje, vendar vse skupaj ne poteka brez težav. Privzeto Word namreč vsebino prilepi v obliki osnovnega, in ne ciljnega dokumenta. To pa pomeni, da pri kopiranju ohranja atribute besedila, kot so pisava velikost, barva in podobno, kar pa večinoma ni najpriročnejše. Ciljni dokument imamo namreč večinoma oblikovan drugače kot osnovni, zato bi nam najbolj ustrezalo, če bi lahko vsebino prilepili kot neoblikovano besedilo.

Ko dobivate odgovore na sporočila je včasih prav zabavno iskati, kje je odgovor. Nekateri ga pišejo na vrh sporočila, torej pred vašim besedilom, nekateri na koncu, nekateri pa radi zadeve pišejo kar vmes, običajno na mesto, na katero se odgovor nanaša. Včasih je bil pravi kaos, zdaj pa se je nekako ustalila praksa, da se odgovori pišejo na vrhu sporočila, torej pred originalnim besedilom. Seveda pa to ni nikakršno uradno priporočilo ali pravilo, tako se je pač odločila večina uporabnikov. Nekateri pa morda tudi ne, in to je njihova pravica.

Če računalnik uporablja več uporabnikov in je v njem tudi več trdih diskov ali particij, je lahko praznjenje vseh Košev prav zamudna zadeva. Obstaja pa trik, s katerim je mogoče zadevo izvesti dokaj preprosto. To pa tako, da vse mape Koša preprosto izbrišemo. Sistem Windows je namreč narejen tako, da če mape ni, jo kar sam naredi takrat, ko jo potrebuje. Toda iskanje vseh map vseh uporabnikov je lahko dokaj zamudno. Zato pa obstaja dobra stara DOS-ova ukazna vrstica ali ukazni poziv, kot ga imenujejo.

Vsak računalnik s časom postane počasnejši in manj zanesljiv. Razlogi za to so velika količina nameščenih programov, gonilniki naprav, ki niso več priključene, ter ostanki programov, ki se niso pravilno zaključili ali odstranili. Toda kako dobiti podatke o tem, v kakšnem stanju je naš računalnik in kaj ga muči, da ni hitrejši?

V PowerPointu smo izdelal predstavitev in čakamo, da se ljudje zberejo, da začnemo s predavanjem ali pa smo predavanje že končali. Na zaslonu je prikazana prva ali zadnja slika predstavitve ali pa, kar je še huje, namizje našega računalnika. Zakaj tako? Zakaj ne bi naredili česa zabavnejšega. PowerPoint omogoča dokaj preprosto izdelavo zanimivih predstavitev, kjer z malo dela dosežemo zanimiv učinek. Izdelamo lahko namreč predstavitev, v kateri se bodo »vrtele« poljubne slike. Te so lahko iz naše obstoječe predstavitve ali pa tudi ne. V vsakem primeru je nekaj zabavnega in dinamičnega bolje kot prazen zaslon. In vse to skupaj na le enem samem diapozitivu, ki je lahko prvi in/ali zadnji v predstavitvi, tako da predstavitve ni treba posebej zaganjati.

Ko smo v starejših različicah Worda hoteli v dokument vključiti sliko, smo jo morali prej bolj ali manj dokončno obdelati. V Wordu samem jo je bilo sicer mogoče zmanjševati, obrezovati in vrteti, a to je bilo bolj ali manj vse. To pa je pomenilo, da je bilo treba za različne umetniške učinke imeti vsaj še en program za obdelavo slik. No, nič več. Novejše različice namreč ponujajo skoraj vse, kar potrebujemo za to, da se nad sliko še malo umetniško izživimo, potem ko smo jo vključili v dokument.

V vsakem programu, ki ga uporabljamo, se najde kakšna funkcija, ki je ne uporabljamo, a bi jo lahko. Zakaj je tako, verjetno ne vemo niti sami. Čeprav jo poznamo, nam nekako ne pade na pamet, da bi izkoristili to, kar ponuja, lahko pa sploh ne vemo, da obstaja, ali pa je nismo opazili. Ena takšnih funkcij v urejevalnikih besedil je funkcija samopopravkov. Gre za funkcijo, ki samodejno popravlja tipkarske napake, ki se nam zgodijo. In te se zgodijo! Imate tudi vi kakšno besedo, ki je nikakor ne napišete prav v prvem poskusu? Jaz jih imam več. Ena je recimo »oziroma«, ki jo vedno najprej napišem »oziroam«.

Ko imamo več podatkov lahko te prikažemo skupaj v enem grafikonu, lahko pa vsakega posebej. Če je podatkov veliko, je lahko en grafikon nepregleden, veliko grafikonov pa prav tako. Zato bi bilo dobro, če bi lahko izdelali en sam grafikon, podatke v njem pa prikazovali dinamično, torej tako, da preklapljamo med posameznimi vrednostmi. Kako to narediti?