Medtem ko vrli slovenski fantje in dekleta po svojih blogih raztresajo nejevoljo ali tekmujejo, kdo bo bolj ciničen ali kritičen ter pametnejši in podajal svoje slabo mnenje o novostih (razen svetlih izjem, seveda), se v Združenih državah že bolj berejo −flogi. Ponarejeni blogi znanih osebnosti, ki so seveda videti kot čisto pravi blogi, a je vsebina veliko zabavnejša.

Za obdelavo videa ponavadi potrebujemo precej močno računalniško zverino ter lokalno nameščeno precej drago programsko opremo, ves postopek montaže oz. postprodukcije pa zahteva precej veliko računsko moč ter veliko prostora na disku, da pomnilnika ne omenjamo. Takšna logika nam narekuje, da obdelava videa ni primerna oziroma ni niti mogoča v spletu, mar ne? Presenetljivo, toda odgovor je drugačen. V spletu lahko video posnetke montirate v filmčke oz. filme, pri tem pa uporabljate običajne montažne trike: prelivanje, ostri rezi, zatemnitev, nanos zvoka, itd. Vse to seveda zastonj.

Sredi oktobra 2007 je po slovenskih mediih zakrožila novica, da je slovenski letalski prevoznik Adria Airways kupil simulator letenja za šolanje in usposabljanje pilotov na manjših letalih. Kmalu zatem smo imeli možnost za preizkus ...

Od dokumentov se preselimo v svet obdelave grafike. Medtem ko je Adobe že pred precej časa napovedal spletno storitev Photoshop Express in je še do danes ni dostavil (izid so prestavili za pol leta, v začetek 2008), lahko za približen nadomestek uporabite kopico podobnih storitev. Velika večina jih je v obliki Flash in ponujajo le nekaj zelo rudimentarnih manipulacij s slikami: rotiranje (ponavadi samo po 90 stopinj), spreminjanje velikosti slike ter obrezovanje. Razlogov za uporabo tovrstnih spletnih storitev je bore malo, toliko bolj, ker morate sliko naložiti iz svojega računalnika in jo po obdelavi shraniti nazaj – ali pa na kakšen Imageshack ali Webshots. Oglejmo si peščico boljših tovrstnih spletnih storitev.

Računalniška pisarniška orodja sodijo med dodatno programsko opremo − tisto, brez katere vaš računalnik deluje brez težav in ki je, v nasprotju z operacijskim sistemom, ne potrebujete, če računalnik uporabljate le za igranje iger ali deskanje po spletu. So pa ravno pisarniški programi tista srčika uporabnosti računalnika, zaradi katere se sploh odločimo zanj, ne pa recimo za nakup igralne konzole.

Le kdaj bi bil primernejši trenutek za razmišljanje o varnosti premoženja, dokumentov in podatkov kot zdaj, po naravnih katastrofah, ki so se zgodile to poletje. Direktorji in lastniki podjetij so v teh dneh najbrž razmislili o možnem scenariju, ko jim odplakne vse računovodske podatke ali arhiv. Čisto mogoče tudi, da so te novice gledali, kot da se to dogaja komu drugemu ...

Se še spomnite časov črnega zaslona? Vanj smo vnašali naučena zaporedja belih znakov, ki so tvorila ukaze. In če smo imeli dovolj znanja in sreče, se je želeni ukaz tudi izvršil.

Eden izmed osnovnih čarov omrežnih iger je dodana vrednost k sicer običajni sivi resničnosti: v tovrstnih igrah se potopimo v izmišljene svetove polnih čudnih bitij, mitoloških entitet, čarovnij in drugih lastnostih, ki jih v realnosti ni

Uspeh spletne skupnosti Facebook, ki združuje več kot trideset milijonov uporabnikov po vsem svetu, gre najbrž pripisati akademskim koreninam, saj se je razvila iz študentsko-univerzitetnega okolja v ZDA in omogočila hitro širitev navzven. A ne gre le za to ...

Svoj prvi vtis ob seznanjanju z Google Talkom bi verjetno najlažje opisal z besedami – tresla se je gora, rodila se je miš. Priznati moram, da je Google Talk s svojim razmeroma poznim prihodom in ob možnostih, ki jih je ponujal ali pa le obljubljal, vsaj pri meni vzbujal precej mešane (če ne že kar neprijetne) občutke.