Na prvi pogled se zdi, kot da so novosti v Windows 8.1 bolj ali manj kozmetične. A ni tako. Precej novosti je tudi pod pokrovom, ki so namenjene poslovnim uporabnikom in sistemom.

Microsoft je z Windows 8 precej razburkal uporabniško srenjo. Le redki njihovi izdelki so bili deležni toliko črno-belih kritik kot prav ta najnovejši operacijski sistem. Poskus izdelati operacijski sistem tipa »eden za vse«, kjer bi se enak sistem lahko uporabljal na namiznih računalnikih, prenosnikih, tablicah in telefonih, je namreč zelo pogumna poteza in zahteva zelo premišljen pristop, predvsem kar zadeva ergonomijo uporabe. Microsoftu je tu le delno uspelo, zato smo dokaj nestrpno pričakovali, kaj bo prinesel prvi »servisni« paket v obliki različice Windows 8.1.

Oceniti kakovost pametnega telefona, ko ga imamo v rokah krajši čas, je nemogoče. Ne moremo vedeti, koliko bo nadgradenj zanj med časom uporabe, v kakšnem stanju bo po tem času ohišje, kako se v daljšem obdobju obnesejo funkcije oziroma katere so tiste, ki nas na začetku obnorijo, nato pa nanje hitro pozabimo. In, morda je to še najbolj pomembno, kako pogosto bomo morali po enem letu telefon polniti, ker se je »postarala« njegova baterija.

Priznati moramo, da je udobno. Dobimo nov telefon z operacijskim sistemom Android, vanj damo kartico SIM, vpišemo podatke svojega Googlovega računa, počakamo nekaj minut in nov telefon je skoraj v celoti nastavljen tako, kot je bil stari. Za udobje smo zastavili nekaj svoje zasebnosti. Telefon vedno, ko je za to potreba, pošilja spremembe – če ste se povezali z novim brezžičnim omrežjem, če ste vpisali nov stik – v Googlov oblak. S tem ni nič narobe, dokler imamo vse v svojih rokah. Vemo, kako to možnost izključiti, kateri podatki se tako sinhronizirajo in predvsem, kako jih Google ščiti. S tem pa utegne biti nekaj težav.

Podjetja, še zlasti tista z manj kot desetimi zaposlenimi, v zdajšnjih časih čezmerno varčujejo na področju razvoja in izobraževanja. Ravno IT je področje, ki zahteva nenehno izobraževanje, saj prihajajo novosti tako rekoč dnevno. Podjetje Sibit, d. o. o., je eno redkih, ki se zaveda, da je izobraževanje nujno za konkurenčno prednost na trgu. S svojimi rešitvami na področju virtualizacije so opozorili nase in tudi Microsoft Slovenija jih je prepoznal kot zaupanja vredne partnerje pri izvedbi projektov.

Z novim računalnikom dobimo Windows 8, pa če nam je prav ali ne. Microsoftu ni po godu, da bi uporabnikom dal proste roke pri zamenjavi sistema s starejšo različico, tako da bi pri tem veljala licenca, kupljena skupaj z računalnikom. Ni pa neumen, da bi pljuval v lastno skledo. Izjeme so za podjetja, saj mu je popolnoma jasno, da podjetje, ki že ima več računalnikov s starejšim sistemom, zahteva, da ta teče tudi na novem računalniku.

Za delo nepogrešljiva zadevščina je seveda tudi računalniška miška, kot ime pa se prvič pojavi v publikaciji Billa Englisha iz leta 1965 Computer-Aided Display Control. Pravi predhodnik miške je sledilna kroglica, ki je bila patentirana – verjeli ali ne – že davnega leta 1947 kot del analognega računalnika za določanje tarče v zraku. Reč je bila vojaška skrivnost in ni prišla dlje od prototipa, prav tako ne kot podobna kanadska vojaška naprava DATAR, digitalni računalnik za preračunavanje smeri plovil, tudi tu je bila za določanje pozicije pripravljena kroglica in spet – skrita pred javnostjo.

Čeprav se doba računalništva počasi preveša v obdobje tablic in drugih manj velikih naprav, je osebni računalnik v svoji 30-letni zgodovini brez vhodnih naprav nemočen. Prav mogoče je, da bomo nekoč namesto tapkanja po tipkovnici in ne nazadnje zaslonu tablic z računalnikom komunicirali s pomočjo misli. Na tisto vmesno idejo, ki se je v domačih okoljih spominjamo že vsaj iz srede devetdesetih let, da bomo računalu na glas narekovali ukaze in besedilo, lahko za nekaj časa mirno pozabimo. Vse se je začelo s tipkami.

Herve Dhelin, vodja globalne ekipe IBM WW SPSS Sales Leadership Team, je strokovnjak z več kot 30-letnimi izkušnjami na področju informacijske tehnologije in marketinga, v njegovem poslovnem opusu pa so nas zanimale predvsem številne druge, neslužbene funkcije in dosežki. Med temi izstopa ustanovitev združenj Cercle du Marketing Predictif in Cercle du Risque Predictif, v okviru katerih potekajo neodvisne strokovne razprave na temo povezave trženja ter upravljanja tveganj s prediktivno analitiko. Razprave po navadi temeljijo na akademskih raziskavah in ne glede na soustanoviteljevo siceršnjo službeno funkcijo potekajo neodvisno od prodajalcev tovrstnih rešitev.