Znanec, zobozdravnik, ki sam sebe rad imenuje »dvakrat žgani računalničar«, mi je dal misliti, ko me je vprašal, kako naj »poveže« analogni in digitalni priključek. Zakaj pa? Prej je lahko snemal televizijo IP, pri novem televizorju pa stari »recept« ne deluje več. Spet drug prijatelj, ki obvlada mobilne telekomunikacije, me je klical, če morda vem, ali lahko na svoj novi televizor priključi disk prek vmesnika USB. Kaj pa vem, odvisno od televizorja. Na koncu sva ugotovila, da lahko, a mora disk priključiti v pravo vtičnico, kajti drugi dve ga ne prepoznata. Za računalničarja nekaj nedojemljivega. Vtičnica USB je pač vtičnica, v katero vtaknem, kar želim, in to deluje – bolj ali manj. Ja, če je na drugi strani računalnik, televizor pa je čisto drug tič. Še vedno pa mi ni čisto jasno, čemu je ena vtičnica dobra, druge pa ne. Proizvajalec ima zagotovo razlog. Ali je dober ali ne, ne vem. Če sem iskren, me tudi ne zanima, zakaj je tako, ker to ni moja stvar.

Filmska scena bližnje in daljne preteklosti: Velika soba, v kaminu gori prijeten ogenj, na tleh velikanska preproga, sredi katere sedi mladenič, obkrožen s ploščami ter zvočnimi in videokasetami. Pregleduje ovitke in se nasmiha. To je zbirka, ki mu jo je zapustil pokojni oče. Plošče so v odličnem stanju. Sami klasiki jazza, rocka, pa tudi kakšna resna glasba se najde v zbirki. Na lepo označenih kasetah so kopije teh plošč. Oče se je bal, da bo, če se kakšna plošča poškoduje ali izgubi, ostal brez svoje glasbe. In videokasete… tam je posneta mladeničeva mladost, prvi šolski dan, nešteti dopusti, matura.. celo življenje. Kako lepo, da je oče bil tako skrben …

Večina varnostnih nasvetov se začne in konča pri napotkih, kako varovati osebni računalnik, saj je ta do nedavnega prevladoval za shranjevanje osebnih podatkov in za dostop do internetnih storitev. Po letu 2007, ko se je začel vzpon pametnih telefonov, smo spremenili vzorec uporabe interneta. Vse več zanimivih podatkov, ki so zanimivi tudi za spletne kriminalce, hranimo v mobilnih napravah ali celo v »oblaku«.

Ko nakopičeno človeško znanje ni dovolj in se naše stvaritve ne izkažejo najbolje, se vedno obrnemo k naravi in poskušamo razumeti, kako je »rešila problem«. Podobno je pri robotskih letalnikih. Ko se je izkazalo, da konfiguracije letala ali helikopterja ne moremo v nedogled pomanjševati, so se inženirji obrnili k naravi. Ptiči in žuželke nam ponujajo več oblik cenenih, gibčnih in majhnih letečih strojev.

Microsoftova konferenca Build ni bila običajna konferenca. Letos je potekala prvič, med 13. in 16. septembrom, in je nasledila zelo znano in uveljavljeno konferenco PDC (Professionals Developer Conference). V primerjavi z drugimi konferencami je bilo dogajanje na Buildu do samega začetka ovito v tančico skrivnosti. Osnovni urnik je bil objavljen že daleč vnaprej, do začetka pa ni bilo objavljeno, s katerimi predavanji bo konferenca postregla in kdo bo govornik na otvoritvenem predavanju. Kljub skopim informacijam je konferenca pritegnila več kot 5000 udeležencev in je bila razprodana dober mesec pred začetkom.

Stoji lepo oblečen poslovnež pred zbrano družbo in brez sramu izjavi, da je njegov najmanjši!? Ali pa najtanjši in najlažji! Nihče se ne nasmehne, pomuza, mu privošči. Zakaj pa bi, saj kaže najnovejšo tablico, pametni telefon ali fotoaparat, za kar je nekje slišal, da je »in« in da je super. A če bi vedeli, da ga moški sicer ima, a ne ve, kaj naj z njim počne, bi pa verjetno rekli kakšno zabavno. Razen če tudi oni sodijo v to skupino in se bojijo, da bi jih kdo kaj več vprašal o napravi in bi se videlo, da prav tako nimajo pojma. Kakor koli že, naš »biznismen« to svojo napravo premetava sem ter tja, vleče gor in dol, oblači v vse mogoče preobleke … na koncu pa zamahne z roko in obupa. Če jo imam, pa naj jo imam, pomisli, a ukvarjal se z njo ne bom več! Pa tudi z drugimi ne. Pomembno je, da jih imam. Imeti je dobro! Pa kaj je z njim narobe? Je zrel za »fužinske toplice« (ljubljanska psihiatrična bolnišnica, če slučajno kdo tega pojma ne pozna)? Škoda, da je tisti slovenski psiholog že umrl, sicer bi mu povedal svoje.

Zgodovina Appla je dobro poznana, kakor tudi Jobsova sposobnost, da prepozna uporabnost in dizajn konceptnih izdelkov, ki so jih oblikovali drugi, ter jih spremeni v izdelek, ki ga želijo vsi. Ni pomembno, kaj si mislimo o Applu ali Jobsu, dejstvo je, da so iPhone, iPad in Air postali vzor za vse proizvajalce naprav zabavne elektronike.

Moorov zakon poznamo. V preprosti različici se glasi, da se računalnikova procesorska zmogljivost podvoji približno vsakih 18 mesecev. Nov pa je dodatek, da to velja tudi za energetsko učinkovitost, kar bo vplivalo na razvoj novih naprav, telefonov, tablic in senzorjev, ki jih napajajo baterije.

Se še spomnite Obelixa, debelega prijatelja Asterixa? Njegov priljubljen stavek je bil: »Ti Rimljani so nori!« Te misli se nisem mogel znebiti, ko se sem sprehajal po razstavnih prostorih berlinskega sejma IFA. Le da nori niso bili Rimljani, pač pa Vzhodnjaki. Ti še vedno mislijo, da je tehnologija 3D-prikaza tisto, kar bo svet ali pa vsaj njih rešilo iz brezna gospodarske krize.

Ped leti smo pisali, da je mobilni telefon »izdajalec«, ki lahko policiji pove, s kom se je osumljenec pogovarjal, kdaj in vsaj približno, kje je tedaj bil. Pametni telefon je toliko zgovornejši, saj v svojem pomnilniku hrani neprimerno več podatkov in funkcionalnosti, kot meni lastnik, fotoaparat in internet pa zagotavljata še drugačne vrste podatkov. Tega se zaveda policija, natančneje njihovi forenziki, ki najprej osumljencu odvzamejo njegov telefon.