Od leta 2000 do danes so naprave napredovale. Prenosni diski so vse večji, večje pa so tudi datoteke z zapisom videa in fotografij, ki jih posnamejo aparati in kamere. Skrajni čas je že bil za novi standard, ki bo omogočil hitrejši prenos vsebin iz naprave oz. v njo. Morda pa se motimo. Morda 2010 le ne bo leto vmesnika USB 3.0. Lansko leto smo tako veliko možnosti za uspeh pripisovali brezžičnemu vmesniku USB (WUSB), ki pa se ni prijel. Morda tudi zato, ker ni omogočal višjih hitrosti. Vseeno pa je pravi čas, da si pogledamo glavne značilnosti vmesnika USB 3.0 in kakšne so razlike v primerjavi s trenutno aktualnim standardom.

Zamisel o integriranemu vezju se je prvemu porodila znanstveniku s področja radarskih tehnologij, Geoffreyju W.A. Dummerju, ki jo je objavil na simpoziju o napredku kakovostnih elektronskih komponent leta 1952 v Washingtonu. Žal mu čez štiri leta takega vezja ni uspelo zgraditi. Izumitelja integriranega vezja sta tako leta 1958 postala Jack Kilby, ki je delal pri podjetju Texas Instruments, in Robert Noyce iz podjetja Farechild Semiconductor. Kilby in Noyce sta do iznajdb prišla neodvisno. Noyceovo integrirano vezje je bilo izdelano iz silicija in je prednik modernih čipov, Kilbyjevo pa iz germanija, ki se danes ne uporablja več.

Življenje sodobnega človeka je načeloma težko. Vsak dan se mora odpeljati na delovno mesto, kjer nato osem ur sedi oziroma stoji, vmes pa ima le malo časa, da si privošči obrok v najbližji menzi. Mar ne bi bilo prijazneje, če bi bili bolj mobilni tudi potem, ko zaklenemo avtomobil na parkirišču ali stopimo iz avtobusa? Honda misli prav na vas: U3-X je vozilce, namenjeno predvsem premagovanju kratkih razdalj, za povrhu pa ga lahko uporabite tudi kot priročno naslonjalo.

Kvantne elektronske naprave, ki izkoriščajo spin elektronov, bodo lahko v bližnji prihodnosti omogočile delovanje kvantnih računalnikov, zasnovanih na diamantu, tudi pri sobnih temperaturah

Kvazisnov za nove čipe, računalništvo kaosa, vdelano prepoznavanje glasu, superračunalnik kot »kocke Borgov« – to so le nekateri primeri idej, raziskav in novosti, ki lahko računalništvo pripeljejo v novo fazo razvoja.

V internetnih krogih se že dolgo časa šušlja, zadnje čase pa vse bolj naglas govori o protokolu IPv6, ki bo zamenjal trenutni protokol IPv4. Zakaj? Trenutno število razpoložljivih IP-naslovov je približno 4,2 milijarde. Število uporabnikov interneta po vsem svetu pa je to številko že zdavnaj preseglo.

Mobing (izvirno mobbing) oz. trpinčenje na delovnem mestu je tujka za specifično psihično nasilje na delovnem mestu, kadar oseba ali skupina ljudi psihično zlorablja in ponižuje drugo osebo.

Mravlje so marljiva, odlično organizirana, vedno se gibajoča, pridna (včasih kar preveč) živa bitja, ki so bila že predmet neštetih raziskav in poskusov. »Razlog je ta, da mravlje ne poznajo šefov,« pravi profesor Jean-Louis Deneubourg, francoski specialist za kolektivno vedenje socialnih žuželk. »Delavka se na svoji stopnji zelo preprosto zgolj odzove na informacije, ki jih dobiva iz bližnjega okolja.« Z modeliranjem kolektivnega vedenja mravelj si pomagajo celo informatiki in industrialci.

Raztegljivi silicij, plastični procesorji, nanokristalni zasloni, EEG-krmilniki za igre, tritijeva baterija – to so le nekateri primeri idej, raziskav in novosti, ki bodo morda računalništvo pripeljali v novo fazo razvoja. Ker se je zadnje čase nabralo precej tovrstnih tehnologij in naprav, smo nekatere izbrali za predstavitev.

Tako proizvodi kot tudi proizvodni procesi se že danes razvijajo in preizkušajo v navideznem okolju. Pri njihovem prevajanju v »dvojnike« v resničnem svetu se pojavljajo težave, obenem pa se odpirajo nove možnosti, kot so med drugim vstopna spletna mesta, v katerih stranke same sestavljajo izdelke za svoje potrebe, ali pa tovarne, ki se same oblikujejo.