Danes v svetu že lahko rečemo, da prevladuje trend tabličnih računalnikov in pametnih telefonov. Iskanje informacij prek digitalnih vsebin je postalo povsem običajno. S tem se povečuje tudi prodaja bralnikov, telefonov, tabličnih računalnikov. Založniška industrija se vse bolj spogleduje z digitalnimi vsebinami, prodaja knjig v elektronski obliki vztrajno narašča, časopisne hiše ponujajo dodatno storitev v obliki elektronskih časopisov. Svet se še ni poenotil, kateri standard bralnikov bi prevladoval, zato se na trgu pojavljajo različne platforme in različni poskusi, kako se najbolj približati bralcu in mu na mali površini ponuditi goro informacij.

Ko se prijavljamo v razne storitve, registriramo za prenos programov ali dostop do podatkov, moramo pogosto izpolniti obrazec z osebnimi podatki. Toda ali ste opazili, kakšna je struktura teh podatkov? Največkrat čisto amerikanizirana. Obrazec od vas zahteva ime, »srednje ime« in priimek. Toda tak način uporablja dokaj majhen del uporabnikov. Smo priča še ene diskriminacije in stranskega učinka globalizacije?

Besedi najbolje opisujeta razlike med Applovim iCloudom in vsem, kar ima v oblaku Google. Katero pot uporabiti? Vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Lastnikom Applovih naprav ni treba veliko razmišljati. Vse, česar so vajeni pri napravi, iCloud preslika v oblak. Se pa zaplete, ko ste kot nov lastnik postavljeni pred naloge, kot je prenašanje stikov iz starega telefona …

Zanimiv izdelek smo našli na strani kickstarter.com (http://tinyurl.com/3g6lo98). Stran je namenjena pridobivanju sredstev od spletne skupnosti, ki jih potrebujejo inovatorji, da idejo spremenijo v izdelek. Romo je kombinacija premične osnove, goseničnega vozilca in programske opreme (aplikacij) za pametni telefon, ki tega spremenita v majhnega robota.

Sodobne zaslone na dotik lahko uporabljamo le z golimi prsti, kar je lahko v mrzlih zimskih mesecih problem. Če je roka odeta v neprevodno blago, na primer v rokavice, moramo te najprej sneti, šele nato lahko uporabimo telefon ali tablični računalnik. Če nimate rokavic, ki so narejene posebej za delo s temi napravami!

Vse se je začelo 1. maja leta 2000, ko se je Bill Clinton odločil odpraviti omejitve navigacijskega sistema GPS, ki do tedaj »civilistom« ni natančno izračunaval njihovega položaja. Čez noč se je natančnost s približno 100 metrov spustila na 20 metrov. Dva dni pozneje je Dave Ulmer želel preizkusiti izboljšano delovanje, zato je v gozdu blizu Beavercreeka v Oregonu skril škatlico z nekaj predmeti, v internetu objavil geokoordinate »skritega zaklada« in čakal, da ga kdo najde.

Ko nanese pogovor o hitrosti računalnika je navadno precej debat in bolj malo dejstev. Dejansko je dokaj težko reči kako hiter je dejansko računalnik, saj je to odvisno od kopice parametrov, ki vsak drugače vpliva na hitrost opravljanja operacij. Tudi ni vseeno, kakšno nalogo opravlja računalnik.