Skupna raba datotek mora biti seveda izvedena pametno in varno. To pomeni, da mora imeti vsak uporabnik na omrežnem disku/v domačem strežniku svojo zasebno mapo in dodatno še javni predalček za dajanje datotek v skupno rabo. V praksi se je pokazalo, da idealna struktura datotek na omrežnem disku kliče še po javni mapi, v kateri ima vsak uporabnik tudi prostor za medijske datoteke: glasba, filmi, slike – do katerih ima dostop tudi medijski predvajalnik (prek UPnP).

Ne glede na to, ali gradimo omrežni datotečni strežnik v starem ali v namenskem računalniku, v novo kupljenem specializiranem domačem strežniku oz. napravi NAS, je mogoče v vseh poleg osnovnega delovanja skupne rabe v omrežju Windows omrežni disk nastaviti in uporabljati še vrsto drugih funkcij. Pri datotečnem strežniku takoj omenimo možnost nastavitve, ali gre za javni ali zasebni disk (zaščiten z geslom, viden samo izbranim uporabnikom ali skupinam uporabnikov), omejitve prostora (kvota) … Tako v računalniku kot v boljših sistemih NAS je moč nastavljati neomejeno količino uporabnikov, gesel in drugo.

Čeprav je centralno odlagališče datotek in podatkov le majhen del potreb, ki jih lahko zadovoljuje namenski računalnik v vlogi domačega strežnika (na voljo imamo tudi namensko programsko opremo, vključno z operacijskim sistemom Windows Home Server, ki naslavlja še funkcije izdelave avtomatizirane varnostne kopije podatkov vseh računalnikov, skrbi za nameščene zadnje različice popravkov vseh računalnikov …), pa je to verjetno ključna potreba, ki je prisotna povsod, kjer imamo dva ali več računalnikov.

Čedalje več gospodinjstev ima več kot en računalnik. Ti so običajno povezani v domače omrežje prek žičnega ali brezžičnega usmerjevalnika, ki je hkrati tudi njihova povezava v internet. Ker družinski člani svoje podatke (dokumente, fotografije, glasbo, filme) puščajo zdaj v enem, zdaj v drugem računalniku, preprosta izdelava popolne varnostne kopije skoraj ni možna. Poleg tega ima vsak recimo svojo glasbo glasbeno zbirko, in vreči vse v skupen koš ni dobrodošlo. Iz tega sledi, da je izguba podatkov neizogibna. Vprašanje je samo, kdaj. Kaj lahko naredimo?