Se vam kje valja kak prazen vsaj dvagigabajtni ključek? Imate slabe po urice časa? Če ste na oboje odgovorili pritrdilno, potem si lahko izdelate orodje, s katerim boste iz svojega okolja Windows lahko reševali datoteke iz izdihujočih trdih diskov, ugotavljali v kakšnem stanju je strojna oprema, pregledovali sistem za virusi, ki jih v okviru Windows ne najdete ali ne morete očistiti, lahko pa boste celo ponastavili pozabljeno geslo iz Windows. In vse to precej preprosto brez kakršnihkoli posegov v računalnik.

Prehod münchenske mestne uprave na Linux je eden izmed največjih prehodov z zaprtokodne programske opreme na odprto kodo, ki ga zagovorniki slednje radi dajejo za svetel zgled. Zdaj pa se utegne zgoditi, da bo München migriral nazaj na Windows, ker se uporabniki Linuxa nikakor ne morejo navaditi.

Ko imamo pred seboj nalogo z računalnikom nekaj narisati, zadeva ni prav preprosta. S tem, kar nudi operacijski sistem Windows, si ne moremo kaj dosti pomagati, programi za risanje, posebej tisto vektorsko, ki edino pride v poštev, pa so izjemno dragi. Vsekakor predragi za občasno risanje ilustracij, logotipov, diagramov in podobnega. A gre tudi brezplačno, in to na ravni, ki je blizu temu, kar ponujajo komercialni programi.

Hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje (HZMO) je s 1.1. letos prešel na odprtokodno rešitev za vodenje prijav v pokojninsko zavarovanje. Spletna aplikacija je namenjena predvsem delodajalcem za prijavo novih zaposlenih v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja.

Organizacija The Document Foundation je objavila izid programskega paketa LibreOffice različice 4.1, ki jo odlikujejo izboljšave na področju združljivosti dokumentov. Te omogočajo nemoteno sodelovanje z uporabniki drugih programov, saj zagotavlja ohranitev izvorne postavitve in vsebine.

The Document Foundation objavlja izid LibreOffice 4.0, prvo izdajo, ki odseva cilje, ki si jih je zastavila skupnost ob objavi septembra 2010: čistejša in vitkejša koda, izboljšan nabor funkcionalnosti, boljša medopravilnost ter bolj raznolik in vključujoč ekosistem.

Jernej Barbič je tisti Slovenec, ki se je odločil, da bo po končanem šolanju v Ljubljani nadaljeval študij v tujini, po koncu študija pa je tam tudi ostal in je trenutno profesor asistent računalništva na univerzi Južne Kalifornije v Los Angelesu. Letos smo lahko o njem zasledili članke v slovenskih medijih, avgusta pa se je pojavil v tujih spletnih strokovnih medijih, ker je brezplačno ponudil najbolj celovito programsko knjižnico za simulacijo deformacij 3D-objektov.

Religija je brezpogojno verovanje v nekaj, kar ni preprosto znanstveno dokazljivo. No, ja, verjetno je nekaj več kot zgolj to, a že to dokaj dobro opiše vernika katere koli svetovne religije. Cerkve, ki stojijo za temi religijami, se znajo spretno obdržati na sceni, za seboj pa imajo tudi velike skupine brezpogojno vdanih pripadnikov. Je mogoče povleči kakšne vzporednice med vero in tehnologijo? Je vlečenje povezav med cerkvami in globalnimi skupnostmi uporabnikov, ki se oblikujejo okoli Appla, Googla, Facebooka, Wikipedie in proste kode, res tako neumestno, kot je videti na prvi pogled?

Včeraj je izšla nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa LibreOffice. Čeprav je Oracle spustil vajeti s sestrskega projekta OpenOffice, se verziji nista poenotili, saj je OpenOffice šel na Apache Software Foundation. Medtem pa razvijalci LibreOffice delajo s polno paro in pred nami je verzija 3.4.0, katere predogledno verzijo smo videli prejšnji teden.

Konec januarja je ministrstvo za javno upravo izdalo dokument z naslovom »Študija uvajanja odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi«, v katerem je zapisan ambiciozen načrt, po katerem bo naša javna uprava do leta 2015 v delovnih postajah prešla na odprto kodo. Ali država tokrat misli resno ali pa gre spet za enega od dokumentov, ki so sami sebi namen, kot se je do zdaj že tolikokrat zgodilo? Je načrt sploh izvedljiv?